"Najbogatejše" zdravstvo ni nujno najučinkovitejše
nedelja, 2. marec 2008 @ 22:31 CET
Uporabnik: Sonce
Delež izdatkov za zdravstvo v BDP se je v Sloveniji znižal z 8,7 odstotka leta 2003 na 8,5 odstotka v letih 2004 in 2005. Višina teh izdatkov se je medtem sicer povečevala, a je njihova rast zaostajala za rastjo BDP v tem času.
Slovenija je bila leta 2004 nad evropskim povprečjem, a je bila na drugi strani med redkimi evropskimi izjemami, kjer se je delež izdatkov za zdravstvo v BDP zadnja leta zniževal namesto zviševal.
Predlog resolucije o načrtu zdravstvenega varstva 2008-2013 predvideva ohranjanje celotnih izdatkov za zdravstvo na ravni 8,5 odstotka BDP (ob realni rasti odhodkov obveznega zdravstvenega zavarovanja okoli štiri odstotke na leto), kar naj bi pripomoglo k zagotavljanju finančne vzdržnosti zdravstvenega sistema.
Stane Marn s Statističnega urada RS pojasnjuje, da za zdaj še niso prišli do otipljivih zaključkov, kaj lahko iz deleža BDP za zdravstvo sklepamo, saj se evropski nacionalni zdravstveni računi po svetovnih standardih OECD šele dobro vzpostavljajo. Velja pa, da v obdobju gospodarske konjunkture druge komponente BDP rastejo bolj od bruto plač, od katerih so odvisna tudi javna sredstva za zdravstvo.
Tako se tudi delež izdatkov za zdravstvo v teh obdobjih praviloma zmanjša, medtem ko v obdobju recesije zaradi navzdol omejenih plač prispevki za zdravstvo kljub temu ostanejo enaki. Poleg "zamrznitve" deleža izdatkov za zdravstvo v BDP predlog resolucije o zdravstvenem načrtu predvideva tudi povečanje deleža zasebnih izdatkov za zdravstvo, kamor med drugim sodijo sredstva prostovoljnih zavarovanj in neposredna plačila prebivalcev za zdravstvene storitve.
Delež zasebnih izdatkov znotraj celotnih izdatkov za zdravstvo pa se je v minulih letih že povečeval: leta 2005, ko je znašal 27,6 odstotka, je bil tako za 1,6 odstotka višji kot leta 2000. Slovenija je pri tem tik nad povprečjem EU 27. Kot pojasnjuje Stane Marn, je v tem pogledu med izjemami znotraj skupine držav z visoko reguliranim zdravstvenim sistemom, ki so tržna načela iz zdravstva močno izrinile (med njimi so tudi skandinavske države in Velika Britanija).
Običajni delež javnih izdatkov za zdravstvo je v tej skupini namreč od 80- do 90-odstoten, kar po Marnovih besedah kaže na to, da je Slovenija na "prelomnici", ko se zdravstveni sistem spreminja. Po razmerju med javnimi in zasebnimi izdatki je tako bliže skupini držav, kamor sodita Nemčija in Avstrija, ki so v trg zdravstvenih storitev posegle nekoliko manj, a še vedno občutno.
Tretja možnost so tržno naravnani zdravstveni sistemi, kamor sodijo ZDA, kjer za zdravstvo namenjajo zelo visok delež BDP. Leta 2005 je znašal dobrih 15 odstotkov, za zdravstvo pa so na prebivalca porabili kar 6401 enoto standarda kupne moči na prebivalca. Za primerjavo: povprečje EU 27 je znašalo 2093 enot standarda kupne moči, v Sloveniji pa so bili celotni izdatki za zdravstvo na prebivalca visoki 1939 teh enot.
Znano je sicer, da Združenim državam po učinkovitosti zdravstva uspešno konkurirajo številne države z bistveno nižjimi sredstvi zanj. Da denar ni vse, kaže tudi lestvica učinkovitosti zdravstvenih sistemov glede na vložena sredstva, ki jo pripravlja organizacija Health Consumer Powerhouse s sedežem v Bruslju.
Lani je bila na njej prva Estonija, ki je glede na porabo denarja na prebivalca na dnu evropske lestvice, po učinkovitosti pa je bila pri dnu Velika Britanija, kjer za zdravstvo porabijo veliko. Pa slovenski zdravstveni sistem? Medtem ko je predlani na tej lestvici dosegel prvo mesto, je bil letos šele dvajseti.
Poleg hitrejših izboljšav v drugih državah je bilo za globok padec v veliki meri krivo, da so slovenske zdravstvene inštitucije bruseljski organizaciji del podatkov, ki bi jo uvrstili višje, pozabile posredovati. Kar pa tudi pove, da ni vsa učinkovitost v denarju.
Delež izdatkov za zdravstvo v BDP se je v Sloveniji znižal z 8,7 odstotka leta 2003 na 8,5 odstotka v letih 2004 in 2005. Višina teh izdatkov se je medtem sicer povečevala, a je njihova rast zaostajala za rastjo BDP v tem času.
