Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Interes-Globalne-Semenske-Industrije-EK

Predlog semenarske uredbe Evropske komisije ogroža biotsko raznovrstnost v kmetijstvu četrtek, 9. maj 2013 @ 22:56 CEST Uporabnik: Sonce Evropska komisija je 6. maja objavila 147 strani dolg predlog uredbe o rastlinskem razmnoževalnem materialu. Ta je sicer boljši, kot je bil na začetku postopka znotraj Evropske komisije, saj odpira nekatere možnosti za biotsko raznovrstnost. Vendar pa biotska raznovrstnost v kmetijstvu žal še zdaleč ni »zmagovalka« in predlog je s tega vidika veliko razočaranje. Določbe predloga na prvem mestu ščitijo interese globalne semenarske industrije in korporacij, ne pa potrošnikov in kmetov. Tudi evropski komisar za zdravje in potrošnike Tonio Borg je navedel, da je eden od namenov uredbe ohraniti globalno konkurenčnost evropske semenarske industrije (ki pa je v resnici seveda globalna). Predlog zahteva, da se registrirajo vsi pridelovalci semen, vključno s kmeti in vrtnarji oz. vrtičkarji, ki kakorkoli prodajajo seme, tudi če gre za nekomercialno prodajo (torej s tem ne ustvarjajo dobička in to ni njihov namen, temveč zagotavljajo širjenje semena in morda le delno pokrijejo stroške, ki jih imajo s tem). To je birokratski pristop, ki bi v praksi pomenil, da se mnogi – ali celo večina – teh pridelovalcev ne bodo več ukvarjala s semeni, kar bo nedvomno udarec biotski raznovrstnosti na vrtovih in poljih. Še več, kmete, ki bi svoja semena delili z drugimi, bi celo oglobili. Izmenjava semen med lokalnimi ohranjevalci bi bila v omejenem obsegu sicer možna, a kakršnekoli odškodnine ali prispevki bi bili prepovedani. Predlog sicer odpira možnosti za heterogene sorte, a zelo megleno, in ne vsebuje jasnih in preprostih določb, ki bi žlahtniteljem in kmetom dovoljevala delo s sortami na temelju genetske heterogenosti, s čimer lahko ustvarjajo sorte, ki so prilagojene na širok razpon lokalnih podnebnih razmer. Danes prevladujejo skoraj izključno homogene industrijske sorte, medtem ko so za ekološko kmetijstvo zelo pomembne sorte, ki so genetsko pestre. Predlog npr. omenja tržne niše (oziroma male proizvajalce semen za tržne niše), vendar pa ni nikjer zagotovljeno, da natančnejša opredelitev (v sekundarnih predpisih) ne bo ureditve zakomplicirala tako, da v praksi te rešitve ne bodo mogle živeti. Predlog tako uničuje sisteme, v katerih je kmet lastnik semena, kar pa ne bo vplivalo samo na Evropsko unijo, ampak tudi globalno. V deželah v razvoju so taki sistemi še vedno osnova preživetja in lokalnega gospodarstva; EU bo prek sistema ekvivalence in posebnih izvoznih dogovorov »izvozila« kriminalizacijo teh sistemov in ogrozila tradicionalno kmetijstvo v deželah v razvoju, ki prehrani 70 % svetovnega prebivalstva. O predlogu uredbe bo v določenem času začel razpravljati Svet EU in Evropski parlament. Pričakujemo, da bodo oboji predlagali izboljšave v javno korist. V zvezi s semeni in sortami pa ima EU še druge pomembne težave, ki jih je treba rešiti. Tako bi npr. morali uzakoniti zahtevo, da mora biti ves semenski material, ki ni označen kot GSO, 100 % čist (brez kakršnihkoli primesi GSO), saj je to edini način, da preprečimo onesnaževanje hrane z GSO. Tu je še problem Evropskega patentnega urada (EPO), čigar zadnje dejavnosti kažejo, da bi morala EU prepovedati kakršnekoli patente za rastline in žlahtnjenje rastlin. EPO namreč kljub stališču Evropskega parlamenta in 2 milijonoma zbranih nasprotujočih podpisov nadaljuje s podeljevanjem neupravičenih patentov za rastline, njihove dele in celo samo gojenje. Nadaljnje informacije: Inštitut za trajnostni razvoj, anamarija.slabe@itr.si Komentarji (0) www.pozitivke.net