Pred nami je velika igra, ki bo nasproti božanskemu načrtu. Šlo bo za pretanjeno zavajanje, zaradi katerega bodo mnoge duše pri svojem iskanju osvoboditve padle kot žrtve. Pred nami je teokratičen prijem moči, ki bo voden iz astralne sfere in bo dosegel vrhunec v programiranem „ programiranem Kristusovem prihodu“, ki bo zagotovo zelo prepričljiv. Medtem, bodo pravo eklezijo na zemlji, ki je igro spregledala že prvo uro in se branili praznovanja, trpinčili in preganjali. Množica bo pri njenem dozdevnem zatonu vriskala.
Vsem je znano, da so množice že prej, celo velikokrat, vriskale, če so odstranjevali tiste, ki so spregledali zablodo in so se upirali, da bi jo častili. Ti, ki so človeštvu zastonj ponudili velike in večne zaklade, so želi samo porog, izdajo, preganjenje , mučenje in smrt. „ Bil pa je dan pripravljenja na Veliko noč, okrog šeste ure. Pilat je rekel Judom: Glejte, to je vaš kralj! Oni pa zavpili: Proč, proč z njim! Križaj ga!“ ( Janez 19. 14-15).
Tako se skozi preteklost vleče ognjena in krvava sled. Lahko se vprašamo, kako je mogoče, da je nasprotnik tako slab. Toda ugotoviti moramo, da nasprotnik sicer nikoli ne spi, vendar ni kot pravijo tako vseskozi slab.Tako gotovo, kot je dvakrat dva štiri, drži, da ne more nihče neopazno uiti dvojnosti te zemljske in astralne sfere. Zemljska sfera ni tako slaba, vendar se zaradi svoje narave ne more drugače odzvati. Kjer je možno, mora ponovno napolniti izgubljeni prostor. To je dialektični zakon, lastnosti te narave. Samo kot posledica te lastnosti obstajajo entitete, ki morajo svojo vlogo izpolniti kot dobra ali kot slaba bitja. V si pa vse visijo slabo-dobre ali dobro-slabe na istih niti zablode, ki obvladujejo razklanost sveta na čas in prostor. Obvladujejo vidni svet, vendar predvsem tudi nevidnega! To organizirano zablodo lahko imenujemo kot „astralno hierahijo“. Iz te strukture so se razvile vse cerkvene, oklutne, mistične hierahije.
Tako te strukture moči držijo človeka ujetega skoraj brezvoljnega. Največje ujetništvo obstaja v popolnem nezavedanju biti, v nezavedni izkušnji, da je ujet! Ne zaveda se, da mora kot izgubljeni sin jesti svinjske tropine. Ne čuti želje, da bi se dvignil in se vrnil k Očetu: to je položaj običajnega človeka. Nekaj stoletij ta pozicija moči astralne sfere ni bila neposredno ogrožena do približno 1875! Tedaj so se razvile nekatere mogočne pobude, ki so morale pripeljati človeka do praga prebujenja iz dolge noči. To obdobje je skrbno in dolgoročno pripravljalo Bratstvo. Stoletja pred tem so posvečenci napovedali, da bo v dvajsetem zasijala velika Svetloba preko sveta. Človeštvo naj bi se v velikih skupinah prebudilo! Vendar je ostal obseg tega prebujenja še skrit v naročju prihodnosti, dokler ne bo napočil dan, ko bo Bratstvo neposredno učinkovalo na psevdo-oblast zablode astralne sfere. Odposlanci Bratstva so dali temu svetemu delu obliko. To, kar je bilo še skrito, naj bi se sedaj razodelo tistim, ki resnično in resno iščejo resnico. Tako je bila človeštvu podarjena Svetloba, odprla so se vrata. Vendar kot rečeno, nasprotnik ne spi.
Toda pot k Svetlobi prikliče nasprotovanje. Upirajoče se sile in moči v svoji zablodi vedno znova udarijo z vso svojo pretkanostjo. Kdor hoče to spoznati, jo mora najprej odkriti v samem sebi! Celo Peter, eden najboljših , ki se je odzval tako ogorčeno:” Tudi če bi moral umreti s teboj , te ne bi zatajil!” ( Marko 14, 31), je moral izkusiti, da je svojega Gospoda trikrat zatajil. To je gola resničnost. In ko je moral Gospod na vrtu Getsemani prebedeti temno uro trpljenja, ni bilo nikogar, ki bi bedel z njim . Našel je svoje učence, ki so spali. Trikrat! „ In prišel je tretjič ter jim rekel: Ah, še vedno spite in počivate. Dosti je; ura je prišla. Glejte, sin človeka bo izročen v roke grešnikov. Vstanite, pojdimo! Glejte, tisti, ki me je izdal, je blizu.“ ( Marko 14, 41-42).
Kdo razume ta dramatični spopad med Svetlobo in temo? Lahko sodobni človek razume to kozmično in mikrokozmično
Dramo? Če se nebeško bliža zemeljskemu in tvori omizje, nastane osnovno nasprotje. Dvanajst možganskih parov živcev se ne more odzvati pozitivno, ker spijo. Med n jimi je celo Juda, ki ni slab človek in običajni izdajalec; je najvišje, kar lahko ponudi ta svet. Juda ponazarja nagnjenje človeka, da bi se Kristusove sile poslužil za svoje lastne, sijoče svetovne ideale. To je izdaja, ki je na preži v vsakem ćloveku!
Juda je naša speča zavest. To je položaj, ki terja veliko budnosti. Je pa tudi stopnja, ki se ne da preskočiti. Te razmere je treba izboriti do konca in jih preživeti do trenutka, ko začne žarčiti ogenj duha.
Govora je o velikem prebujenju ljudi po vsem svetu. Ljudje se sprašujejo, kdo so in kaj tu počnejo. Obstaja boljši svet? Ko umrem, kaj se potem zgodi? Tako mnogi postanejo dojemljivi za t.i. nadnaravne pojavi ( paranormalno). Dobro je, da se človeštvo prebija. Toda to stanje ni tako preprosto, kajti med in potem prebujenju so nujne vodilne oblike, ki poznajo pot iz labirinta lastnih izkušenj, ki so šle že same po tej poti da ne bi slepi vodil slepega in bi oba pristala v močvirju, da ne bi slepo govoril slepemu o Svetlobi., ki je ne more videti ne eden ne drugi, da ne bi gluhi pripovedovali o čudoviti glasbi, ki je ne more slišati. Sedaj obstaja pod vplivom vodnarjevih moči veličastna ponudba miselnih usmeritev in sistemov samouresničitve na oklutni( vsevedni) ali mistični osnovi, ostajajo zahodne in vzhodne oblike. Mnogo jih je in tako dobro so zarisane, da resni iskalec le trudoma najde pot, da, lahko je zapeljan.
Kdor hoče kot iskalec uiti veliki igri nasprotnika, se osvoboditi in storiti nekaj osvabajajočega, se osvoboditi za druge, ki se bližajo tej osvoboditvi, se bo moral odločno obrniti h Božanskemi toku in se mu predati.
Konec.
Pred nami je velika igra, ki bo nasproti božanskemu načrtu. Šlo bo za pretanjeno zavajanje, zaradi katerega bodo mnoge duše pri svojem iskanju osvoboditve padle kot žrtve. Pred nami je teokratičen prijem moči, ki bo voden iz astralne sfere in bo dosegel vrhunec v programiranem „ programiranem Kristusovem prihodu“, ki bo zagotovo zelo prepričljiv. Medtem, bodo pravo eklezijo na zemlji, ki je igro spregledala že prvo uro in se branili praznovanja, trpinčili in preganjali. Množica bo pri njenem dozdevnem zatonu vriskala.
