Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Hvalnica

Hvalnica torek, 17. januar 2006 @ 05:03 CET Uporabnik: Tatjana Malec Zatemnjeno sonce v mesečini noči, kako naj izrečem svojo hvalnico tebi, ki zoriš seme duha v meni. Kako naj ti s hvaležnostjo podarim svoje sadove. Kako naj pišem brez tvoje svetilke, povej mi kako naj se hvaležno sprehajam pod tvojimi žarki, ne da bi občutila košček tvojega miru, delček tvoje ljubezni in iskro življenja, ko mi pa trosiš dragotine iz svoje mogočne krone stvarstva, ki je vate vkresalo mojo iskro. O, sonce, vsa sem še v rumenem oblačilu od tvoje svetlobe, ko si mi danes zjutraj potegnilo žaluzije noči k višku. In jaz sem se vkrcala na tvojo vesoljno ladjo, obrnjena hvaležno proti tvojemu krmarju. Če bi izgubilo svojo krono med oblaki, ne bi mogla dozorevati in tema bi bila edini moj kruh in čutila bi pretakanje nevednosti iz stisk večno zamrte topline luči. O, sonce sposobno za veslanje skoz negostoljubno votlino človekove duše, koliko ubranega valovanja mi podarjajo razgrete kamenine tvoje vesoljne duše. Prebodena v najbolj občutljivo čakro prosojnosti izstopam iz svoje glinaste krogle kot lik tvoje popolnosti k višku, podobna neurjem, ki jih utemeljujejo samote tvojih sončnih neviht, med tem ko srkam tvoje rose jutranjih ljubezni in izrekam zvečer hvalnico, tebi, o sonce, v mojih izjemnih trenutkih stapljanja s teboj. Komentarji (2) www.pozitivke.net