Ni kriva vlada, niso krivi levi niti desni, niti trgovski karteli. Cena hrane se dviguje, zaradi preproste enačbe: ponudba in povpraševanje. Za nekaj časa se lahko odpovemo viškom hrane in posledično nizkim cenam.
Večina kvalitetne kmetijske zemlje je že v uporabi. Kar je še huje: 35 % najkvalitetnejše kmetijske površine je močno poškodovano, zaradi intenzivnega kmetijstva, ki se prakticira od II svetovne vojne dalje. Humus, rodovitni del zemlje, potrebuje do 500 let, da se obnovi.
Preveč za neučakani svet. Ocenjeno je, da bo v naslednjih 15 letih do 30 % vseh kmetijskih površin neuporabnih. Od leta 1970 do 2000 so se svetovne puščave povečale za velikost 7 Velikih Britanij.
A hkrati poroča UN, da bomo v naslednjih 50 letih potrebovali še več hrane kot jo je svet pridelal v zadnjih 10 tisoč letih. Prebivalstvo bo namreč še nekaj časa naraščalo, vse več ljudi se v Aziji v srednji sloj in zato zaužijejo vse več mesa. Površina za pridelavo hrane pa se že nekaj časa krči. Temu se pridružujejo še klimatske spremembe in potrebe po biogorivih.
Indija je pred kratkim želela kupiti 50 % več pšenice kot jo trg lahko ponudi. Lansko leto se je prelevila iz izvoznice žita v uvoznico. Rusija kot 5 največja izvoznica žita, je zmanjšala izvoz žita, da bi zaščitila notranji trg, zaradi visokih cen hrane. Avstralija, tretja največja izvoznica žita bo za 20 % zmanjšala izvoz žita, zaradi suše. Podobne novice se nadaljujejo.
Konec je obdobja “zelene revolucije” obdobja 70ih in 80ih, ko smo želi neverjetne viške žit. Vstopamo v obdobje inflacije hrane. Konec je desetletij poceni hrane. Zadnjih 30 let so stroški hrane v gospodinjstvu padli iz 30 % prihodka na manj kot 10 % prihodka. Zopet se je začel dvig cen, ki bo pomenil, da bomo večji delež svojih prihodkov namenili hrani.
Ni kriva vlada, niso krivi levi niti desni, niti trgovski karteli. Cena hrane se dviguje, zaradi preproste enačbe: ponudba in povpraševanje. Za nekaj časa se lahko odpovemo viškom hrane in posledično nizkim cenam.
