Homogenizirano mleko, prevara prehranske industrije
četrtek, 21. julij 2011 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Sonce
Piše: Bilka Baloh
Večina ljudi uživa predelano, homogenizirano mleko. Ta nam je najbolj pri roki, saj ga dobimo v vsaki manjši trgovini. S homogenizacijo pa se mleko, ki je sicer najpopolnejše živilo, kar jih je narava ustvarila, spremeni v počasnega ubijalca, ki maši žile, povzroča zasluzevanje in zakisa telo.
Homogenizirano mleko vir zdravja ali prevara? Tisočletja je bilo mleko vir zdravja za otroke in odrasle, danes pa ga je postopek homogenizacije spremenil v vir bolezni. Homogenizirano mleko preprečuje prehitro ločevanje maščob, kar omogoča daljše roke trajanja izdelkov.
Ko je v prejšnjem stoletju homogenizirano mleko v trgovinah izpodrinilo navadno pasterizirano, so se pojavile alarmantne vesti o velikem porastu poapnenja žil tako pri odraslih kot pri otrocih. Zdravniki namreč opažajo prve spremembe na ožilju že na triletnikih.
Manj maščob ni rešitev Odziv mlekarske industrije na to je bila ponudba različnih vrst mleka z manjšo vsebnostjo maščobe. Torej so vedeli, da ima homogenizirana maščoba drugačne lastnosti od nehomogenizirane. Včasih so krivdo za poapnenje žil pripisovali predvsem maslu. Med maslom in homogenizirano mlečno maščobo je precejšna podobnost. Pri obeh z mehanskim postopkom uničijo naravno proteinsko membrano, ki obdaja maščobne kroglice.
Homogenizacija in strupen kazein Pri homogenizaciji se toplo mleko s tribatno črpalko z veliko hitrostjo potiska skozi ozko režo. Pri tem se uničijo prvotne membrane maščobnih kroglic. Istočasno pa se na novo nastale maščobne kroglice adsorbirajo beljakovine, predvsem kazein. Postopek je videti idealen. Mleku ni nič dodanega, nobenih emulgatorjev ali drugih aditivov.
Toda na maščobo, ki je bila prvotno zaščitena z naravno membrano in je preprečevala trdnejšo vezavo kazeina z njo, se po homogenizaciji trdno adsorbira kazein. Naš organizem novo nastale kombinacije (maščobe obdane s kazein-kalciumfosfatnimi micelami) ne zna prebaviti. Deloma jo izloči v glavnem pa jo nalaga na stene naših žil (od tod poapnenje).
Poleg tega je predelano mleko tako drugačno da dobesedno ropa kalcij iz telesa. Strupen postane tudi encim ksantin-oksidaza, ki se nahaja v notranjosti maščobnih kapljic. Ta encim je namenjen postopnemu razkroju proteinskega dela membrane, da maščobo organizem kasneje lahko uporabi. Ker membrane po homogenizaciji ni več, ta encim začne delovati na tkivo in ga poškoduje.
Goljufija prehranske industrije Homogenizirano mleko je torej ena najhujših prevar današnjega časa. Spomnimo se samo na napise na embalaži: naravno, sveže mleko, ekološko, mleko s kalcijem … Matere ga dajejo otrokom v dobri veri, da bodo dobili dovolj kalcija in beljakovin za zdravo rast, resnica pa je popolnoma drugačna. Vsa homogenizirana mleka bi morala imeti podobno, kot cigarete na embalaži napisano opozorilo, da povzročajo poapnenje žil, zasluzevanje in zakisanost.
Če bi uživali mleko in mlečne izdelke kamor industrija nebi posegala, potem si iz tega mleka lahko obetamo precej koristnih snovi. Dobro je tudi vedeti, da so fermentirani mlečni napitki lažje prebavljivi , odvisno pa je tudi kakšno mleko uživamo. Kravje mleko zasluzi telo, medtem ko ga kozje mleko ne. Zelo vprašljivi so tudi razni dodatki v mleku. Predvsem kalcij.
Sanja Lončar, ki je strokovnjak na tem področju opozarja, da mleku ni dodan organski kalcij (kalcij iz zelenih alg ali koral, ki ga telo lahko vsrka). Običajno je v mleko dodan kalcijev karbonat, kar ni nič drugega kot apnenec, po domače vodni kamen. In če bi bil le-ta res dober vir kalcija potem nihče v Sloveniji nebi imel osteoporoze.
Prehranska industrija dodaja anorganske(mrtve) dodatke in to je ena izmed največjih prevar v prejšnjem stoletju. Telo lahko vase vsrka le nekaj tega kalcija, če imate resnično dobro črevesno floro . Tisti del, ki pa se ne vpije v telo se nabira na kosteh, sklepih in na drugih mehkih tkivih torej tam, kjer ga najmanj želimo. V tujini se šteje za pomanjkljivost, če morajo določenemu živilu kalcij dodajat.
Katero mleko torej piti? Zelo preprosto. Še vedno je najbolj zdravo mleko direktno od kmeta, pa čeprav ima recimo šest odstotkov maščobe. Iz preprostega razloga, če maščoba ni homogenizirana mleko ne povzroča holesterola in nas ne bo obremenjevalo z maščobami. V trenutku, ko pa je mleko predelano pa ustvarja holesterol. Torej mlečne maščobe, ki niso tehnološko obdelane sodijo v t.i. srednjeverižne nasičene maščobe, ki so vodotopne, ne obremenjujejo trebušne slinavke, so lahko prebavljive in ne ustvarjajo holesterola.
Tu je skrit tudi odgovor zakaj kmet, ki celo življenje uživa polnomastne mlečne izdelke nima holesterola, medtem, ko se ljudje iz mest trudijo uživati izdelke z manj maščobami, nivo holesterola pa visok. To pomeni, da urbana okolja uživajo zelo veliko degeneriranih živil. Degenerirana živila pa žal ustvarjajo holesterol.
Pijte nehomogenizirana mleka Nehomogenizirana mleka se že dobijo v naših trgovinah, saj jih proizvaja kar nekaj slovenskih mlekarn. Potrebno se je potruditi in jih najti. To so mleka, ki so surova ali samo pasterizirana. Dobimo jih tudi na vseh tržnicah. Sanja Lončar pove, da je v Sloveniji 2000 ekoloških kmetij, od katerih se v 75 odstotkih ukvarjajo z živinorejo. Večina teh kmetov vsakodnevno hodi na tržnico, nekateri pa vam živila pripeljejo tudi domov. Da se nehomogeniziranega mleka ne da dobiti torej ni res in je le lenoba in komoditeta posameznikov.
