Indonezijski znanstveniki so pred vrhovnim srečanjem o klimatskih spremembah, ki bo decembra na Baliju, poudarili, da je kontrolirano izsekavanje in izsuševanje tropskih gozdov in močvirij ključno pri reguliranju škodljivih emisij.
Na omenjeni konferenci naj bi se lotili oblikovanja besedila novega dokumenta o boju proti gobalnemu segrevanju, ki naj bi začel veljati do leta 2009. V skladu s kjotskim sporazumom naj bi razvite države s finančnimi stimulacijami pomagale revnejšim zmanjšati škodljive emisije, ki nastanejo kot stranski produkt v določenih vejah industrije, vendar ta ne specificira škode, ki jo povzroča prekomerno izsekavanje gozdnih površin.
Velike površine tropskih gozdov in močvirij so skladišče ogljika; prav skrb za te gozdove in močvirja pa naj bi bila odločilna pri oblikovanju novega protokola o zmanjševanju globalnega segrevanja.
Po podatkih strokovnjakov je le v Indoneziji 20 millijonov hektarjev tropskega gozda in močvirij, ki nastanejo z gnitjem odmrlih dreves, listov in korenin in so naravna skladišča ogljika. Ko jih izsušijo, da bi zasadili nasade palm in drugih kulturnih rastlin, se v ozračje sprosti ogromna količina ogljikovega dioksida, ki pripomore k ustvarjanju učinka tople grede.
Zaradi izsekavanja je Indonezija, kjer je kar 60 odstotkov vseh tropskih močvirij na svetu, na tretjem mestu po količini izpuščenih škodljivih emisij v ozračje. S pravilnim pristopom in kontroliranih izkoriščanjem svojih gozdov bi po mnenju poznavalcev iz sklada razvitih zahodnih držav dobila kar nekaj milijard dolarjev letno.
Indonezijski znanstveniki so pred vrhovnim srečanjem o klimatskih spremembah, ki bo decembra na Baliju, poudarili, da je kontrolirano izsekavanje in izsuševanje tropskih gozdov in močvirij ključno pri reguliranju škodljivih emisij. 
