Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/Gospodarska-Kriza-Prizadela-Evropejce




Moto »Skupaj za novo rast« ni zgolj puhlica

sreda, 25. maj 2011 @ 05:02 CEST

Uporabnik: Sonce

Intervju z evropskim komisarjem za notranji trg Michelom Barnierjem

1. Kljub številnim ugodnostim, ki jih enotni trg EU zagotavlja podjetjem in delavcem, njegov celotni potencial še vedno ni povsem izkoriščen. Katere konkretne ukrepe je sprejela Komisija za soočanje s temi izzivi?

Enotni trg je eden največjih dosežkov Evropske unije in kot država, ki meji na tri druge članice, ima tudi Slovenija zagotovo kar nekaj pozitivnih izkušenj z njim. Toda zdaj ni čas, da bi počivali na lovorikah. Gospodarska kriza je močno prizadela Evropejce.

Kar deset odstotkov aktivne populacije EU je brezposelne, to je 23 milijonov ljudi. In res je, da skupni trg potrebuje nadgradnjo. Zato je Evropska komisija pred kratkim predstavila načrt, kako ga izboljšati: Akt za enotni trg.

V njem je Komisija izpostavila 12 vzvodov za rast. Vsak vsebuje konkretne ukrepe, ki lahko ob čim prejšnji uresničitvi pomagajo, da skupni trg razvije svoj celotni potencial in si pridobi zaupanje evropskih državljanov. S pomočjo praktičnih izboljšav, kot so zaščita patentov, elektronski podpisi ter spodbujanje socialnega podjetništva in javnih naročil, če jih naštejem le nekaj, želimo spodbuditi rast in zaposlovanje. 

Želel bi poudariti, da moto Akta za enotni trg, ki se glasi “Skupaj za novo rast”, ni zgolj puhlica. Da bomo uspešni, morajo vse države članice in pomembni deležniki verjeti v te ukrepe in jih tudi izvajati. Civilna družba, sindikati, poslovna združenja ter vse evropske, državne, regionalne in lokalne institucije se morajo vključiti v upravljanje z enotnim trgom in ukrepom vdihniti življenje.

2. Kako namerava Komisija izboljšati trg čezmejnih storitev, ki trenutno predstavljajo le pet odstotkov BDP? 

Resnično obstaja razlika med pomembnostjo storitvenega sektorja, ki ustvari več kot 95 odstotkov vseh novih delovnih mest v EU, in njegovo razširjenostjo preko meja posameznih članic. Ena najpomembnejših nalog Akta za enotni trg je prav olajšanje čezmejnega trgovanja s storitvami, kar želimo doseči z razširitvijo sistema standardarizacije tudi na storitveni sektor.

Uporabniki storitev potrebujejo označbo, podobno znakom kakovosti pri proizvodih, ki bo mednarodno priznana in bo dokazovala skladnost z določenim standardom. Omeniti je treba še Direktivo o storitvah, ki si jo želimo v celoti izvesti v vseh članicah, za kar potrebujemo predanost vseh.

Pregled stanja je pokazal, da je izvedba v posameznih državah na različnih stopnjah, vendar pa lahko članice vseeno pohvalimo, ker so bile pripravljene sodelovati pri medsebojnem ocenjevanju. Komisija si bo še naprej prizadevala, da bodo ta ključni zakonodajni akt uveljavili povsod po EU.

Poleg tega bo Komisija pregledala delovanje oziroma uporabnost vseh ostalih EU mehanizmov na področjih poslovnih storitev, gradbeništva in turizma ter skušala skupaj s članicami odstraniti konkretne ovire, ki so jih izpostavile med ocenjevanjem. Predstavili bomo pobudo, s katero želimo zajeziti nepravične poslovne prakse, ki vplivajo na posamezne člene v verigi storitev.

3. Kdaj lahko pričakujemo enotno davčno osnovo in izboljšane sisteme DDV, ki bodo evropskim podjetjem in družbam olajšali čezmejno poslovanje? 

Obe vprašanji sta ključni za resnično enoten trg in nanju odgovarjamo v Aktu za enotni trg. Komisija je že pripravila predlog skupne konsolidirane davčne osnove za davek od dohodkov pravnih oseb, za katerega upamo, da ga bosta čim prej podprla Evropski parlament in Svet.

Naj poudarim, da ne gre za poenotenje davčnih stopenj, ampak za poenotenje predpisov za izračun davčne osnove. Podjetja bodo tako v primeru čezmejnega poslovanja upoštevala enotne davčne predpise, s čimer se bodo njihovi administrativni stroški precej znižali. Ocenjujemo, da bodo prihranila 700 milijonov evrov zaradi enotnega sklopa predpisov in 1,3 milijarde evrov zaradi konsolidacije.

Evropski sistemi davka na dodano vrednost so zastareli in treba jih je pregledati. Posebno pereči so z njimi povezani administrativni stroški. Prav tako ne moremo mimo davčnih prevar in izogibanja plačevanja davkov, zaradi česar države zdaj izgubijo kar 12 odstotkov vseh prihodkov iz tega naslova.

In nenazadnje, sistemi DDV ne smejo omejevati čezmejnega poslovanja podjetij. Odločeni smo, da bomo temeljito preučili vse možnosti za pripravo strategije in zakonodajnih predlogov, ki bodo po letu 2012 tvorili prihodnjo politiko EU na področju notranjega trga. 

4. S katerimi ukrepi namerava Komisija na področju čezmejnega elektronskega trgovanja odpraviti diskriminacijo glede na državljanstvo in kraj bivanja, ki sta pogosto razlog, da državljani nekateri članic ne morejo nakupovati v drugih?

Možnost čezmejnega kupovanja in prodajanja, brez nepravičnih ovir zaradi kraja bivanja ali državljanstva, je bistvo skupnega trga. Zavedam se, da so državljani manjših članic, kot je Slovenija, navdušeni nad prednostmi skupnega trga, ko gre za ceno in izbiro, a hkrati nezadovoljni, ker se še vedno srečujejo z ovirami pri spletnih nakupih. In prav imajo, saj je trenutni položaj nesprejemljiv.

Na tem področju smo že sprejeli nekaj ukrepov. Člen 20 Direktive o storitvah od članic zahteva, da odpravijo diskriminacijo glede na državljanstvo ali stalno bivališče. Zavedamo se, da te določbe ni tako lahko uveljaviti, kot se zdi, zato bomo za pomoč državam izdali smernice.

Prav tako pripravljamo predlog na področju združenj za zaščito avtorskih pravic, ki v vse večji meri zaščito uveljavljajo tudi v drugih državah. Predlog bo vseboval zakonodajni okvir za njihovo dejavnost in poskrbel za večjo preglednost tako za uporabnike spletnih storitev kot avtorje.

Med najpomembnejše ukrepe sodi predstavitev akcijskega načrta za elektronsko trgovanje, pri čemer se bomo oprli na pozitivne izkušnje pri uveljavljanju Direktive o e-trgovini in konkretne težave, s katerimi se ljudje v primerjavi z "običajnim" nakupovanjem srečujejo pri plačilu, varovanju zasebnosti, dostavi in kršitvah avtorskih pravic. Vidite torej, da problematiko rešujemo s čisto konkretnimi predlogi. 

5. Kako namerava Komisija spodbuditi inovativno socialno podjetništvo?

Socialna podjetja so premalo priznan, a zelo pomemben del evropskega gospodarstva in družbe. Zato potrebujejo pomoč pri razvoju, da se bodo lahko enakovredno kosala s podjetji s klasičnim poslovnim modelom. Sektor ustvarja rast in delovna mesta ter hkrati sledi višjim družbenim ciljem, zato si poleg občudovanja zasluži vso podporo.

Komisija se tega dobro zaveda in bo konec leta predstavila pobudo za socialno podjetništvo. Z njo želi socialnim podjetjem ponuditi možnost, da izkoristijo vse prednosti skupnega trga: dostop do javnih naročil, finančnih trgov oziroma evropskih skladov, svobodo ustanavljanja in tako naprej. In nenazadnje, eden od 12 vzvodov Akta za enotni trg je vzpostavitev evropskega okvira za solidarnostne naložbene sklade.

6. Prihajate iz Savoje, francoskega departmaja, tudi Slovencem znanega po izjemnih smučarskih središčih. Ste v okviru vašega zadnjega obiska Slovenije februarja letos morda imeli čas za obisk kakšnega slovenskega smučišča?

Veselim se priložnosti, da kmalu obiščem slovenske gore. Povedali smo mi, da je tam razgled čudovit, da je infrastruktura odlično razvita in da je celo možno smučati preko meja. Bi si komisar za notranji trg in smučarski navdušenec lahko želel česa lepšega?

Vir: www.euekspres.eu

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Gospodarska-Kriza-Prizadela-Evropejce







Domov
Powered By GeekLog