Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Goreci-Oblaki-Ideja-Petje-Ptic-Rob-Sveta

Exlibris na robu sveta sobota, 11. oktober 2014 @ 14:50 CEST Uporabnik: Tatjana Malec Svitanje idej v gorečih oblakih, kjer ptice z zapeljivim petjem vabijo in mamijo človeka, da izstopi s steklene krogle v globino, kjer v spirali časa rasteta noč in izkustvo prodiranja skozi skrivnosti, slišano kot nevihta odznotraj. Prestop čez rob obrobnih okraskov sveta, do koder priplezajo dolgonogi kuščarji, ki nimajo ustnic, s katerimi bi se dotaknili okusov stekajočih se kapelj medu med samote zaobljubljenih poetov. Samote, ki govorijo in odkrivajo gnezda zvezd nad mlajem, ki ga nihče ne preseže. V globini izčiščene odsotnosti modrega, kjer se razprostirajo vesoljna grla in čeri, v katerih brenkajo neslišni akordi pramorja in se gostijo ob košarah sladkih dateljnov. V njih je potapljena abeceda gongov. Tam rastejo sončne celice sentimentov. Ekslibirs na robu eksistence, ki sega v čas Homerja, ki je klical božanskega pevca Demodoka. Ko so muze vdahnile pastirju božanski glas, kot pravi Heziod iz Askre v Beociji, je na začetku Teogonije opisal nastanek sveta in tedaj mu je v konicah prstov vzdrhtela poezija in ga nagovorila kako ostati zavezan z dušo v ožarjenih podobah, omotičen v ogledalu morskega dna, kjer na sotočju sončnih ur počiva sadež sladkega pesniškega uma. Neizprosno dejanje: oditi brez povratka in ostati s sferi nedokončane prisotnosti. www.tatjana-malec.si Komentarji (0) www.pozitivke.net