Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Goljufije-Recepti-Zdravila-Poneverba

Na sledi goljufijam z recepti za zdravila četrtek, 25. september 2014 @ 05:02 CEST Uporabnik: Pozitivke Piše: Dragica Bošnjak v Vivi www.viva.si Nedavno so v javnosti – kot že nekajkrat v preteklosti – močno odmevali sumi in pozneje tudi preiskovanje nekaterih zdravnikov, ki naj bi bili vpleteni v nečedne posle, povezane s predpisovanjem zdravil. Seveda je to sprožilo kopico vprašanj – kako pogosto se to dogaja, kdo to počne in zakaj … V kolikšni meri gre morda za stvari, ki so opredeljene kot administrativne napake, zmote? Jih omogočajo ali celo spodbujajo "luknje v sistemu"? So izhod v sili za nezavarovane – ali izsiljevanje in prekupčevanje, kot denimo pri predpisovanju uspaval, ki jih nekateri uporabljajo namesto prepovedanih drog. Najrazličnejše goljufije so seveda stare kot človeštvo, le da se spreminjajo njihove oblike, načini izvajanja in obseg, akterji pa so s svojimi "inovativnimi" pristopi praviloma korak pred nadzorniki in zasledovalci. Poznavalci ocenjujejo, da se zaradi goljufij "izgubi" približno 10 do 20 odstotkov stroškov za zdravstvene storitve. In če je to tudi v sistemu "žepnih dimenzij", kot je pri nas, veliko, toliko bolj skrbijo poročila iz sveta, kjer gre za enormne zneske, denimo za stotine milijard dolarjev v ZDA. Seveda je ta pojav večplasten, zaradi česar zahteva tudi večplastno obravnavo. Kaj vse je v tem zdravstveno-farmacevtskem klopčiču? V večini sistemov zdravstvenega varstva v različnih vlogah in razmerjih, denimo kot povzročitelji ali oškodovanci, nastopajo plačniki sistema zdravstvenega varstva, ponudniki oziroma izvajalci zdravstvenih storitev in bolniki oziroma zavarovanci. Nepravilnosti različnih oblik in teže, vse do hujših goljufij, se lahko nanašajo na zaračunavanje storitev, ki jih plačnik (javna/zasebna zavarovalnica ali kdo drug), ne krije ali pa na izdajanje računov za storitve in zdravila ter za postopke, ki sploh niso bili opravljeni, ki so bili drugačni ali nepotrebni … Podrobnejša analiza včasih odkrije prevare pri "zdravljenju" neobstoječih bolnikov, tu so še neutemeljeni prevozi z reševalnimi vozili, dvojno ali napačno zaračunavanje storitev, zdravil in pripomočkov, ki so že v "paketu", vendar jih prikazujejo ločeno oziroma dodatno. Znane so tudi "inovacije" pri zaračunavanju inovativnih zdravil in prodaji generikov … Ne gre za kavice in bombonjere … Če ob razmišljanju o teh problemih pustimo vnemar prav nič problematično kavo, bonbonjero ali viski, ki so zgolj znak priložnostne zahvale bolnika oziroma svojcev, pa so vse pozornosti in skrbi vredne kriminalistične preiskave zoper zdravnike, osumljene malomarnega zdravljenja, nevestnega dela ali neupravičene porabe javnega denarja. V nekaterih primerih se to nanaša predvsem na predpisovanje velikih količin različnih pomirjeval, ki naj bi jih uporabljali (in preprodajali) odvisniki od prepovedanih drog. Pri tem sicer ne gre za zelo velike stroške, še posebno ne takrat, ko jih predpisujejo na tako imenovane bele recepte. Zagotovo pa tako početje, kot ugotavljajo posebne zdravniške komisije, ni strokovno sprejemljivo. Nelegalnih poti do uspaval, ki jih odvisni zlorabljajo kot prepovedane droge, je veliko. Kot kažejo preiskave, iz različnih nagibov, denimo zaradi osebnih, socialnih stisk ali pa kratko malo zaradi koristoljubja, v nekaterih primerih pride do preprodajanja nekritično velikih količin zdravil, predpisanih tako na bele kot na zelene recepte. Sem in tja v javnosti zakrožijo tudi anonimke, da kak zdravnik piše recepte za denar. Ponarejeni recepti za draga biološka zdravila Še vedno odmevajo preiskave zaradi suma gospodarskega kriminala v zdravstvu, storjenega v minulih dveh letih v severovzhodnem delu Slovenije. Šlo naj bi za ponarejanje receptov za zelo draga biološka zdravila za zdravljenje raka, ki jih osumljeni ne bi smeli predpisovati. Za to so po posebnem, strožje nadzorovanem režimu, pooblaščeni le določeni zdravniki. V zdravstvu včasih iščejo tudi različne sporne in celo kaznive poti do hitrejše specialistične obravnave oziroma kliničnega zdravljenja. Pri tem gre največkrat za nepregledno mešanje zasebne in javne prakse, priznavanje invalidnosti, napotitve na zdraviliško zdravljenje in tako naprej. Poročila o tovrstnih nečednostih in neetičnih razmerjih so zelo obsežna in pestra. Pomoč, moč, premoč? Ena od raziskav prinaša zanimivo razmišljanje o tem, katere osebnostne lastnosti zdravnika vplivajo na njegovo večjo ali manjšo "ranljivost" oziroma dovzetnost za korupcijo. Kot je znano, je na vprašanje o motivaciji, zakaj se nekdo sploh odloči postati zdravnik, najpogostejši pričakovan odgovor, da zaradi altruizma, pomoči bolnim itn. Ljudje to cenijo, saj se zdravniki vedno uvrščajo v sam vrh lestvic priljubljenih poklicev. Toda že droben presledek v magični besedi "pomoč" torej (potreba) po moči in nadziranju, zadevi podeli drugačen pomen – ljudje, pri katerih ta prevladuje, so verjetno bolj nagnjeni h korupciji kot drugi. Čeprav nas nadaljnje razglabljanje v tej smeri kaj rado zapelje v nekritično posplošena stališča o "vsesplošni korupciji v zdravstvu", verjetno kljub ohlapni zakonodaji, neurejenem financiranju in številnih drugih težavah, prevladujejo ti drugi; izgoreli garači, ki pošteno in požrtvovalno opravljajo svoje delo. Farmacija in zdravstvo Na drugi strani se prav v času, ko so aktualna polletna poslovna poročila, (posredno) kaže položaj oziroma povezanost zdravstva v luči sodelovanja s farmacevtsko industrijo. Znana je praksa, da v farmacevtskih družbah določena sredstva namenijo tudi za tožbe med tekmeci, navadno v povezavi z (ne)spoštovanjem patentov oziroma za plačevanje drugih kazni, ki jih nalagajo sodišča. Nespodobna farmacevtska povabila Zelo zgovorna so poročila o drugih oblikah nespodobne poslovne prakse. Tako v eni od večjih farmacevtskih multinacionalk te dni v svojem polletnem poročilu ugotavljajo, da je njihove prihodke oklestila še vedno aktualna preiskava oziroma zagrožena kazen, ker naj bi na Kitajskem s podkupovanjem vladnih uradnikov, bolnišnic in zdravnikov pospeševala prodajo zdravil in zvišala njihovo ceno. To seveda ni osamljen primer. Pogosta so poročila o zlorabi patentnih sistemov in postopkov za dajanje farmacevtskih izdelkov v promet, s čimer želijo farmacevtska podjetja preprečiti ali odložiti vstop konkurenčnih generičnih zdravilo na trg in ovirati farmacevtske tekmece. Ko te nepravilnosti potrdijo tudi pristojna sodišča, kazni niso majhne … V svetu pogosto poročajo o takih in podobnih kršitvah dobre poslovne prakse, in kot je znano, so tudi v naših logih dolgo odmevali primeri, kakršen je bil znameniti "safari", pa raziskovanje (ne)upravičenega predpisovanja oziroma neustreznega (dvojnega) obračunavanja zdravila eritropoetin, ki ga uporabljajo ledvični bolniki. To pa naj bi bil, kot so večkrat poročali, "le vrh ledene gore". Kot nepregledno in nejasno finančno opredeljeno so v preteklosti večkrat omenjali sodelovanje zdravnikov v različnih kliničnih raziskavah. Najmanj nespoštljiva (do čakajočih bolnikov) pa je bila praksa farmacevtskih svetovalcev, ki so sredi ordinacijskega časa obiskovali ambulante. Pozneje so te oblike informiranja o novih zdravilih jasneje opredelili. Nadzor obstaja In kaj na vse to pravijo v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS)? Kot pojasnjuje vodja oddelka za zdravila, mag. Jurij Furst, redno in sistematično nadzirajo izvajanje vseh zdravstvenih programov. Osnovni namen nadzora nad izvajalci je preverjanje izpolnjevanja njihovih pogodbenih obveznosti. Pri tem ZZZS preverja in ugotavlja stanje, ko gre za uresničevanje pravic zavarovancev, dostopnost do zdravniških storitev, spoštovanje normativov in standardov, smotrno porabo denarja glede na obseg in kakovost opravljenih storitev, verodostojnost beleženja in obračunavanja storitev ter druge vsebinske vidike. Lani so pri izvajalcih opravili več kot 930 nadzorov ter na osnovi ugotovitev od njih terjali 2.471.247 evrov za terjatve iz tekočega in minulega leta. Sto pregledov samo za zdravila Ugotovitve kažejo, da izvajalci zdravstvenih storitev oškodujejo sredstva obveznega zdravstvenega zavarovanja predvsem z nepravilnim ali previsokim zaračunavanjem storitev. Pooblaščeni nadzorniki pregledujejo tudi predpisovanje zdravil. Teh opravijo povprečno sto na leto. Analiza kaže na delna odstopanja od določil Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja, nanašajo pa se na pomanjkljive zapise v medicinsko dokumentacijo, predpisovanje, ki ni v skladu z omejitvijo predpisovanja za posamezna zdravila, neustrezno določanje plačnika doplačil in podobno. Pri večini torej niso ugotovili resnih odstopanj. Manjši del nepravilnosti se nanaša na neindicirano predpisovanje zdravil, ki odstopa od ustaljene in splošno uveljavljene doktrine zdravljenja, strokovno preverjenih metod in dosežkov medicinske stroke. V primerih utemeljenega suma na nestrokovno predpisovanje zdravil ZZZS naroči strokovni nadzor pri za to pooblaščeni Zdravniški zbornici Slovenije. V ZZZS so v preteklih letih v zvezi s tem "podali eno kazensko ovadbo zoper zdravnika, in sicer zaradi suma, da je v postopkih zdravljenja z zdravili povzročil kaznivo dejanje malomarnega zdravljenja, nevestnega dela v službi in neupravičene uporabe sredstev". Sicer pa po oceni ZZZS večina doslej odkritih nepravilnosti pri predpisovanju in izdajanju zdravil nima "značaja kaznivega dejanja skladno z določbami kazenskega zakonika, ampak gre pogosto za nepravilnosti v smislu napačnega beleženja in obračunavanja zdravstvenih storitev v skladu z veljavnimi predpisi obveznega zdravstvenega zavarovanja". Na nacionalni zavarovalnici že vrsto let skrbijo za sistematično informiranje in svetujejo, kako odpravljati in preprečevati tovrstne napake, v posameznih primerih pa izterjajo plačilo povzročene škode. Ob tem velja poudariti, da v ta poročila niso vključeni podatki o nepravilnostih, ki jih ugotavljajo pooblaščeni strokovnjaki v drugih ustanovah (Zdravniška zbornica Slovenije, Lekarniška zbornica Slovenije …), interni nadzori izvajalcev zdravstvenih storitev ter uradni organi pregona, torej policija, tožilstva in sodišča. Na ZZZS pa ciljano pregledajo predpisovanje zdravil v primerih, ko njihov informacijski sistem pokaže na količinsko in vrednostno nadpovprečno količino predpisanih receptov. Ta sistem namreč ob pomoči računalniške zbirke podatkov oziroma avtomatske obdelave receptov omogoča nadzor nad posameznimi zdravstvenimi dejavnostmi in zdravniki. Sistem je na voljo desetim območnim enotam ZZZS – tudi te najmanj štirikrat na leto seznanjajo izvajalce s podatki o predpisovanju zdravil ter z odstopanji in možnostmi, da bi z izboljšanjem kontrolnih mehanizmov skupaj prispevali k racionalni rabi denarja. Družinsko medicino se preverja in primerja Prim. doc. dr. Danica Rotar, dr. med., v zvezi z nadzorom nad predpisovanjem zdravil pojasnjuje: "Zdravnik oziroma njegova ambulanta ima kar tri številke, na osnovi katerih je mogoče slediti njegovi dejavnosti. Najprej je tu številka baze podatkov izvajalcev BPI. Poleg tega ima ZZZS številko dejavnosti in številko nacionalnega instituta, ki se nanaša na njegovo ambulanto. Na osnovi poročil je mogoče ugotoviti, koliko opredeljenih oseb ima zdravnik v posameznem obdobju in v kakšnih starostnih obdobjih so. Morda bi bilo koristno analizirati tudi deleže kroničnih obolenj in število bolnikov, ki jim nudi paliativno oskrbo. Podatki in možnosti za zaznavo nadpovprečnega in neustreznega predpisovanja zdravilnih učinkovin so torej na voljo. Prav bi bilo, če bi vsa nadpovprečna odstopanja tako v smeri izrazito prevelike kot v smeri premajhne rabe zdravilnih učinkovin tudi v prihodnje analizirali in nadzirali v sodelovanju med NIJZ, ZZZS in ZZS." Kot dodaja, so v prenovljeni specializaciji iz družinske medicine veliko pozornost namenili prav predpisovanju zdravil. Vsak specializant v okviru priprav na specialistični izpit pripravi analizo lastnega predpisovanja zdravil – tako pogostnost predpisovanja posameznih zdravilnih učinkovin kot tudi njihovo ceno. Svoje predpisovanje analizira v luči primerjave s slovenskimi povprečji za posamezne skupine zdravil. Tako ob pomoči mentorja zori v smeri kritičnega mišljenja in samokorigiranja v primeru slabih predpisovalnih navad. Za enega prebivalca osem receptov na leto V povprečju pri nas zdravniki v breme zdravstvenega zavarovanja predpišejo po osem receptov na prebivalca, v letu 2013 skupno 16.502.346 receptov. To pomeni 2055 receptov oziroma 55.464 evrov na zdravnika. Toda med zdravniki posameznih specialnosti obstajajo velike razlike. Vrednostno največ zdravil na recept na enega zdravnika predpišejo splošni zdravniki, sledijo jim diabetologi in nato s precejšnjim zaostankom psihiatri. Zdravniki splošne oziroma družinske medicine, ki jih je pri nas 840, v povprečju predpiše približno 9.500 receptov na leto, njihova skupna povprečna vrednost pa znaša približno 200.000 evrov. Škoda: 34,1 milijona evrov na leto Na ZZZS ocenjujejo, da znaša skupna ekonomska škoda zaradi bolnišničnega zdravljenja, povezanega z zdravili (to bi bilo mogoče preprečiti), ter zaradi neporabljenih in zavrženih ambulantno predpisanih zdravil najmanj 34,1 milijona evrov na leto. Za boljše obvladovanje teh težav in ekonomske škode so bili na ZZZS pobudniki pilotne naloge Kakovostno predpisovanje zdravil, ki so se jo lotili po zgledu uspešnega nizozemskega modela. Pri tem zelo pomembna vloga kliničnih farmacevtov, ki opravljajo farmakoterapijsko svetovanje v ambulantah blizu bolnikovega doma ter sodelujejo z njegovim izbranim splošnim oziroma družinskim zdravnikom. Pilotni projekt, v katerem za potrebe optimiziranega zdravljenja z zdravili tesneje sodeluje medicinska in farmacevtska stroka, so leta 2012 najprej uvedli v okviru območne enote Murska Sobota, letos pa so ga razširili na Zdravstveni dom Ljubljana. Komentarji (1) www.pozitivke.net