Kuskus je specialiteta Berberov in ena glavnih jedi v severni Afriki. Zaradi preproste priprave pa je postala priljubljena jed tudi v drugih delih sveta. Kuskus je testenina, pripravljena iz posebne vrste pšenice, ki uspeva samo v toplem podnebju, na tleh bogatih s hranilnimi snovmi. Ta vrsta pšenice vsebuje veliko glutena in malo škroba.
Testenina se je po Evropi razširila s priseljevanjem arabskega prebivalstva. Vpliv pa je bil tako močan, da je danes glavna izvoznica kuskusa Francija. Razširil se je tudi v Slovenijo. Najprej so ga sem le uvažali in nato prepakirali, zdaj pa je na voljo domač, že začinjen kuskus, narejen iz francoskega kuskusa.
Včasih je bila priprava kuskusa vezana na posebno posodo – kuskusjero, v kateri se je spodaj kuhalo meso z zelenjavo, zgoraj pa se je v pari najmanj dve uri kuhal kuskus. Poleg kuskusa se najpogosteje postrežejo meso, ribe in zelenjavo. V obalnih predelih Afrike poleg jedo ribe, v notranjosti pa jagnjetino in kamelje meso. Tam kuskusu dodajajo začimbo hariso. Rumeno barvo v Tuniziji dobi zaradi kuhanih bučk, v Alžiriji pa zaradi žafrana.
Danes industrijski kuskus pripravljajo tako, da pri mletju pšenice odstranijo otrobe oziroma zunanji sloj zrna in lahko izločijo večje trdne delce notranjosti zrna. Ta vmesna stopnja pšeničnega zdroba je polsurovina, ki se imenuje semolina. Nato semolino z vlaženjem, valjanjem, mešanjem in kuhanjem v pari pripravijo, da se sprime v manjše grudice, ki jih posušijo.
Tak kuskus zapakiran kupimo v trgovini. Ker je kuskus v postopku izdelave že toplotno obdelan, je v kuhinji pripavljen izjemno hitro. Vse kar potrebuje je redehidracija. Zavremo slano vodo, vanjo vsujemo kuskus, premešamo, kuhamo tri minute, odstavimo in pustimo pod pokrovko še nekaj minut, da se napne. Zelo pomembno je, da kuskus »prezračite« z vilicami, sicer se sprime v grude.
Biološko je visoko vredno živilo. Vsebuje beljakovine in minerale ter ogljikove hidrate z nizkim glikemičnim indeksom, ki se počasi vsrkajo v kri in nudijo dolgotrajno oskrbo z energijo. Nizek glikemični indeks je priporočljiv v prehrani diabetikov in tistih, ki se trudijo izgubiti odvečne kilograme. Še ena dobra lastnost kuskusa je njegova vsestranska uporaba. Lahko ga jeste kot prikuho, glavno jed, solato, odličen je kot sladica, še posebej pri narastkih, saj se dobro navzame arom. Kuskus je idealen za hitro jušno zakuho.
Kuskus v solati – tabulé
Sestavine:
250 g kuskusa
100 g rukole
Sok limone
3 žlice olivnega olja
1 mlada čebula
1 kumara
5 dl vode
Sol
Sveže mlet poper
Potek:
Za preliv zmešajte limonin sok, olje, sol in poper. Kuskus vsujte v krop, pomešajte in po treh minutah odstavite. Pustite še malo pokrito, nato z vilicami razdrobite in pustite v servirni posodi.
Vmešajte oprano rukolo, narezano čebulo in kumaro, prelijte s polivko in premešajte.
Postrezite hladno.
Pečen kuskus z jabolki
Sestavine:
250 g kuskusa
5 dl mleka
4 žlice sladkorja
Žlica masla
1 zavitek vanilijevega sladkorja
3 jajca
1 žlička ruma
500 g naribanih jabolk
Limonina lupinica
Cimet
Sol
Potek:
Zavrite mleko, ga osolite in dodajte vanilijev sladkor. Zakuhajte kuskus in sladkor. Med mešanjem zavrite. Po treh minutah odstavite, pustite pokrito še nekaj minut, nato mlečni kuskus razrahljajte z vilicami, dodajte maslo in premešajte.
Ohladite.
Ohlajeni masi dodajte rumenjake, rum, lupinico, cimet in naribana jabolka. Na koncu vmešajte še trd sneg beljakov. Pecite pri 180°C v namaščenem modelu pol ure.
Kuskus je specialiteta Berberov in ena glavnih jedi v severni Afriki. Zaradi preproste priprave pa je postala priljubljena jed tudi v drugih delih sveta. Kuskus je testenina, pripravljena iz posebne vrste pšenice, ki uspeva samo v toplem podnebju, na tleh bogatih s hranilnimi snovmi. Ta vrsta pšenice vsebuje veliko glutena in malo škroba.
