|
||||||
|
|||||||
Ljudje imamo telo, ki je načrtovano za to, da se giblje. Imamo tudi globlje življenjske cilje: samouresničitvene, umetniške, religiozne, socialne . Vendar do vsakega cilja pridemo korak za korakom, gib za gibom. Cilje uresničujemo z aktivnostjo in v končni fazi je to aktivnost telesa.
Človek je ena od tistih živali, ki se giblje sama. Meduze se prepustijo plimi in oseki ter vodnim tokovom, ptice lahko jadrajo na zračnih tokovih in jih gibljejo zunanje sile. Človek pa se giblje samo z lastnim naporom. Če se ne giblje, ne živi in umre.
V sodobnem svetu se nam prvič ni potrebno (skoraj) več gibati. Cele dneve lahko sedimo. Doma gledamo televizijo, v službi sedimo za računalnikom, na vožnji med službo in domom sedimo v avtu. Gibanje ni več potrebno.
Mišice, ki se ne krčijo in raztezajo, telo, ki se ne giblje, počasi pozabi na gibanje. Ker se ne giblje, atrofira, zakrni. Ramena postanejo okrogla, hoja racasta, glava sključena. Križ začenja boleti, ravnovesje je slabo in pri hoji iščemo oporo in se naslanjamo na pohištvo ali stene, noge nas slabo držijo. Kaj je narobe? Dosti in nič. Telo je potrebno ponovno prebuditi z gibanjem. Gibanje poživlja in obnavlja celo telo. Več kot se bo telo gibalo, boljše bodo delovali tudi drugi telesni sistemi. Prebava, cirkulacija, imunski sistem, vse je povezano z gibanjem. Če se telo giblje, spodbuja metabolizem. Če je metabolizem dovolj dejaven, bo telo v boljši kondiciji, bolj zdravo. Cirkulacija krvi bo bolj živahna, prekrvavljenost bo boljša, prebava bo normalno delovala ...
Da bi se gibali, moramo biti stimulirani. Nihče se ne giblje brez spodbude. Osemdesetletna tetka sedi v naslonjaču in kinka pred televizorjem. Morda prosi vnuka, da ji prinese kozarec vode, ker sama težko vstane. Potem pa se nekaj zgodi, zazvoni zvonec pri vratih: "Ali je to moja znanka?" In v hipu vesela vstane ter pohiti do vrat, da ji odpre. Še spomni se ne, da je malo prej dejala, da ne more vstati.
Vsi se gibljemo zaradi stimulacije. Po živcih se signali prevedejo do mišic, jih aktivirajo in spravijo (mlade ali stare) kosti v gibanje. Ura, ki zjutraj zazvoni, nas spravi pokonci, misel na službo nas spravi v hitenje, lakota nas pripravi, da gremo gledat v hladilnik. V davnih časih je bila ena od glavnih spodbud za gibanje lakota. To gibanje pa je bilo vsestransko: tek, plezanje, plazenje, skakanje ... Naš mišično-skeletni sistem se je izoblikoval zaradi nenehnih spodbud iz okolja skozi nekaj milijonov let. Udobje sodobnega življenja pa ga razvaja in telo vse manj potrebujemo. Za življenje potrebujemo vse manj gibov. Zaradi tega so motnje v delovanju mišično-skeletnega sistema vse bolj pogoste. Občasne ali kronične bolečine v križu a li ramenih trpi že skoraj vsakdo.
Zakaj so te težave tako razširjene? Ko telo ne uporabljamo za to, za kar je namenjeno - za mnogovrstno gibanje, potiskanje, vlečenje, plazenje, dvigovanje, plezanje, potem telo, racionalno kot je, pravi, aha, več ne potrebuješ teh mišic, zato jih bomo zmanjšali in mišica zakrni. Podobno se zgodi, če imamo nekaj tednov na nogi mavčno oblogo in ko jo snamemo, je noga povsem suha. Brez mišic. Vsakdo pa mora kdaj pa kdaj kaj težkega dvigniti, se skloniti ipd., vendar ker so glavne mišice atrofirale, se prilagodimo in naredimo tiste gibe z uporabo drugih mišic. Te pa niso tako močne niti niso namenjene za tovrstne gibe. Tudi gibanje ne sledi več liniji, ki bi ji sledilo, če bi delovale ustrezne mišice. Posledica je, da so pritiski na sklepe drugačni, kot bi morali biti. Zato boleči sklepi in obremenjene sklepne vezi, hkrati so manjše mišice podvržene naporom, za katere niso bile načrtovane in postanejo boleče. Vse to je posledica pomanjkanja gibanja v polnem obsegu, ki ga telo nudi. Preprosto nehali smo se gibati, začel smo sedeti in pritiskati na tipke in gumbe. Čas je, da začnemo ponovno raziskovati svoje gibalne sposobnosti in kako se telo želi gibati.
Pravilna statika
Pravilno gibanje je takšno gibanje, ki sledi logiki telesne zgradbe in uporablja mišice, ki so temu namenjene. Telo ima nekaj glavnih opornih sklepov, ki nosijo gravitacijski pritisk: gležnji, kolena, kolka in ramenska sklepa. Osem točk ter hrbtenica, ki teče med kolki in rameni kot viba v blagi krivulji črke S. Teh osem točk in hrbtenica predstavljajo stabilno ogrodje, nekakšen "zidarski oder", ki nosi celotno težo telesa. Gibanje tega odra pa omogoča mišični sistem.
Pravilno gibanje in pravilne obremenitve so takšne, ki so v skladu z notranjo zgradbo telesa, v skladu s telesnim "dizajnom". Zdi se, kot da moramo telo ponovno spomniti, kaj je njegova naloga in kako naj jo izpolni. Bistvo je, da ponovno razvijemo kinestetično občutljivost ter začutimo, katere mišice naj delujejo pri določenih gibih. Bolečine so znak, da smo delali nekaj narobe, kajti telo ni narejeno tako, da bi nas ob gibanju bolelo. Dolge mišice v telesu delujejo kot nepretrgana celota in potrebujejo samo malo spodbude, da spet prevzamejo svojo vlogo, kompenzacijske mišice pa prevzamejo svoje naloge. Tukaj je nekaj vaj za razvoj pravilne statike telesa.
1. vaja
Lezite na tla na hrbet in noge položite na stol ali posteljo. Pregib telo - stegna naj bo 90 stopinj in pregib stegna - meča prav tako 90 stopinj. Roke naj počivajo stegnjene na tleh, hrbet naj se poleže na tla, dihajte s trebuhom. Tako počivajte pet do deset minut. Pustite, da se boki pod silo težnosti na obeh straneh enakomerno poležejo na tla. Boki delujejo optimalno, če so v isti ravnini. V tem položaju se bodo sprostile tudi napetosti v manjših mišicah, ki kompenzirajo glavne nožne mišice, ki sodelujejo pri hoji. Pravzaprav se bodo glava, vrat, hrbet vrnili tja, kamor spadajo - v nevtralni položaj. Ker se običajno krivimo v hrbtu, ta položaj odpre tudi trebuh za trebušno dihanje.
2. vaja
V istem položaju položite roke na tla pravokotno na telo in dvignite podlahti proti stropu. Držite mehke pesti. Pritisnite s komolci ob tla in stisnite lopatice skupaj. Ponovite petnajstkrat. Na ta način vračate lopatice nazaj iz njihove pomaknjenosti naprej zaradi ohlapne drže.
3. vaja
Ohranite isti položaj, le da sedaj noge ne počivajo na postelji ali stolu, marveč se s stopali oprite ob zid. Stopala so vzporedno, roke prepletite pod glavo, komolca sta narazen. V tem položaju delajte trebušnjake. Dvignite roke, ramena, vrat in glavo hkrati kot celoto za nekaj centimetrov od tal. To je dovolj, ni treba več. Naredite tri serije po petnajst dvigov. Med vsako serijo si spočijte. Ta vaja spomni vaše trebušne mišice, kaj je njihova naloga, stegenske in prsne mišice pa se lahko pri tem izklopijo.
4. vaja
Lezite na hrbet na tla z zadnjico tik ob zidu in s stegnjenimi nogami ob steni navpično navzgor. Stopala naj bodo v širini bokov, napnite stegna ter raztegnite ahilove tetive (stopala so pravokotno na goleni). Zadnjico in zadnji del kolen pritisnite k zidu. Zgornji del telesa sprostite. V položaju vztrajajte nekaj minut. Ta vaja bo angažirala prednje nožne mišice ter bo omogočila, da gležnji, kolena in boki delujejo, ne da bi se zvijali zaradi vpliva ramen. Telo pod pasom in nad pasom se vrne nazaj k svojim pozabljenim funkcijam.
5. vaja
Poiščite mizo, polico ali omaro, ki sega približno do vašega pasu in bo predstavljala oporo za roke. V bokih se prepognite naprej s stegnjenim trupom in stegnjenimi rokami, ki naj bodo kot raven podaljšek trupa, Hrbet, glava in roke so torej v vodoravni črti, vzporedno s tlemi. Noge so stegnjene in gležnji ter kolena so poravnani z boki - torej navpično. Glava je med rameni (ni dvignjena, ne spuščena), stegna so napeta, boki rahlo potiskajo naprej. Ohranite ta položaj pol minute. Položaj bo obnovil naravno S krivino hrbtenice in popravljal položaj ramen.
Celostno gibanje
Telo je kot možiček kopitljaček. Pri možičku kopitljačku potegneš za vrvico in noge ter roke pomigajo. Vse je povezano v celoto in ko se premakne en del, se premakne vse. Podobno je pri človeku. Skelet je sestavljen iz posamičnih kosti, vendar so s sklepi in vezmi povezane v celoto. Če premaknemo en del telesa, na primer malo zasukamo medenico, se bo ta gib prenesel na noge, po hrbtenici na ramenski obroč in na glavo - celo telo se bo prilagodilo spremembi.
Hoja je izrazito celostno, povezano gibanje. Kot pravi grški filozof, vse se giblje. Pri hoji se resnično vse giblje. Oziroma naj bi se, kajti marsikdo ima tog prsni predel, ki ne sodeluje pri hoji. Če je prsni predel tog, bo zavrto tudi opletanje z rokami in ne bo sodelovalo pri ohranjanju ravnovesja. Nekateri hodijo kot revolveraši in pomikajo naprej istočasno isto ramo kot nogo. To je zato, ker je hrbet tog in se giblje v enem kosu, brez sukanj.
Opazujte se med hojo. Kako se premikajo boki? Kako se premikajo ramena? Kaj se dogaja s hrbtenico?
1. vaja
Primite z vsako roko eno plastenko z vodo ali manjšo utež. Razrahljajte ramena in sprostite roki ter nato hodite z utežmi. Uteži bosta poudarili nihanje rok pri hoji. Nato odložite uteži in hodite brez njih. Je sedaj gibanje rok bolj izrazito in bolj sproščeno nihajo kot med hojo?
2. vaja
Nekaj časa med hojo pretiravajte in ob levem koraku potisnite desno ramo naprej in ob desnem koraku levo ramo. Kaj se ob tem dogaja z zadnjico in s križem? Nato hodite normalno. Čutite sedaj gibanje zadnjice bolj ali manj izrazito?
3. vaja
Razširite ramena - predstavljajte si, da ste v ramenih za centimeter ali dva širši. Sedaj malo zakrožite z rameni, tako da čutite drsenje lopatic, da dobite občutek, da niso prilepljene na telo in da prosto drsijo ob telesu. Sedaj spet sprostite ramena in normalno hodite. Ali čutite gibanje lopatic boljše kot prej?
4. vaja
Med hojo krožite z rameni, kot bi veslali z njimi. To gibanje lahko poudarite tako, da odročite roke in si predstavljate, da sta stegnjeni roki kot ena toga palica, dlani pa kot vesli na vsaki strani. Gibljite roke sedaj tako, da ob hoji veslate. Nato spet normalno hodite. Kako čutite gibanje ramen sedaj? Ali čutite, da delajo majhne krogce ob hoji?
5. vaja
Ko hodite, se poskušajte dotakniti z roko pete noge, ki jo dvignete za korak. Na primer, dvignete levo nogo za korak naprej, hkrati greste z desno ramo in roko naprej, z levo roko pa se približate peti leve noge zadaj.
Nato spet normalno hodite. Čutite sedaj gibanje medenice in ramen bolj izrazito? Čutite, kako se ramena gibljejo krožno in medenica prav tako? En bok gre naprej in nasprotna rama prav tako. Hkrati gre isti bok gor, ker ga dvignemo ob koraku in ista rama gre dol, se mu približa. Čutite sedaj zvijanje hrbtenice pri hoji boljše kot na začetku? Potem hodite naprej in uživajte v celostni hoji, v kateri se giblje vse telo.
Primož Škoberne
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Gibanje-Zivljenje
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
