Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/Gabrielin_Sklad




Gabrielin sklad

nedelja, 3. junij 2007 @ 23:33 CEST

Uporabnik: Pozitivke

Gabriele Stiftung

GABRIELIN SKLAD
Saamlinsko delo
nesebične ljubezni za naravo in živali
Tvoje kraljestvo prihaja - Tvoja volja se godi
Moli in delaj

Ta brošura bi Vas rada seznanila z delom, ki povezuje nebesa in zemljo. Mogoče imate "kot razsvetljeni sodobniki" nekaj takega za utopično. Za svet, v katerem živimo, so nebesa daleč in Bog poln skrivnosti, v kolikor sploh verjamemo Vanj. Rešitev vse bolj zaostrujočih se problemov naše civilizacije zato raje iščemo brez Njega, izključno z zemeljskimi recepti, predvsem naravoslovno-znanstveno-tehnične narave.

V poljedelstvu se ukvarjamo s kemijo in gensko manipulacijo; živali redimo kot serijske izdelke industrializirane proizvodnje mesa; proti boleznim se borimo s presajanjem organov in mir zagotavljamo z atomskim zastraševanjem. Rezultati vse prej kot opogumljajo: Zemlja je pred ekološkim kolapsom; epidemije se širijo in grozijo izmenoma živalim in človeku; letno umre 40 milijonov ljudi zaradi lakote; še nadalje so na dnevnem redu beda beguncev in vojne vse do genocida. Tako očitno ne bo šlo naprej.

Verjetno bi tu in tam morali svoj pogled dvigniti od zemlje in se osvoboditi ozkosti materialističnega mišljenja ter okostenelosti v usodnih tradicijah, ki so nas pripeljale v zdajšnjo slepo ulico. K tej okostenelosti spadajo tudi svetovno nazorske religiozne plašnice, ne nazadnje zmota, da Bog že 2000 let molči ali v skrajnem primeru govori po kardinalih in papežih, po dogmah teologov, ki so ločili vse, kar spada skupaj: Boga in univerzum, telo in dušo, materijo in Duha - ločitev sicer, ki jo je moderna fizika že pred 100 leti presegla, ko je ugotovila, da tega, kar občutimo kot materijo, v resnici sploh ni, ampak da je v bistvu vse Duh.

Vse velike svetovne religije izhajajo iz tega, da so vedno znova na Zemlji razsvetljeni ljudje in preroki, ki zmorejo stopiti v stik z duhovnim svetom. Eden velikih med njimi je bil Izaija, ki je že pred 2700 leti pokazal človeštvu perspektive razvoja, ki daleč presegajo to, kar nam je prinesla današnja civilizacija. Govoril je o Kraljestvu miru, v katerega se bo nekega dne napotilo človeštvo:

Tedaj bo volk prebival z jagnjetom,
panter bo ležal s      kozličkom.     Tele, lev in ovca bodo skupaj,
majhen deček jih bo lahko vodil.
Krava in medvedka se bosta skupaj pasli,
njuni mladiči bodo skupaj ležali.

Lev bo jedel seno kakor govedo.
Dojenček se bo igral nad gadjo luknjo.
V modrasovo votlino bo mali otrok vtikal svojo roko.

Nič hudega več ne bodo storili,
nič pogubnega naredili na vsej moji sveti gori,
zakaj dežela je polna spoznanja Gospodovega,
kakor vode pokrivajo morsko globino.
(Iz 11, 6-9)

700 let kasneje je Jezus iz Nazareta hodil po tej zemlji in govoril o Božjem kraljestvu, ki je blizu. Ni mislil na zunanje kraljestvo, ampak na notranjo preobrazbo s pomočjo izpolnjevanja zapovedi ljubezni do Boga in do bližnjega. Zgodnji kristjani so živeli v tej zavesti, dokler ni vplivni cerkveni učitelj Avguštin v začetku 5. stoletja oznanil, da je pričakovano Božje kraljestvo že nastalo v podobi cerkve. Kaj je nastalo iz te grobe napačne ocene Nazarečanovega nauka, je človeštvo doživelo in pretrpelo zadnjih 2000 let.

Ljudje ne le da so se medsebojno borili in uničevali, ampak so vedno bolj uničevali tudi zemljo z njenimi rastlinami in živalmi, ki jim jih je Bog, Večni, dal v oskrbo. Njegova volja je bila, da ljudje zemljo ohranijo v ljubezni in enosti in pustijo, da tako nastane Kraljestvo miru in nesebične ljubezni. Toda zgodilo se je nasprotno: človekova brutalnost do živali je dosegla nepredstavljive razsežnosti; milijoni govedi in prašičev žalostno vegetirajo v mračnih hlevih za množično vzrejo; milijone opic, psov, mačk in miši do smrti mučijo v laboratorijih za poskuse; milijoni divjih živali postanejo žrtve neusmiljenega lova.

V tem času človekove trdosrčnosti do rastlin in živali je Bog, večni Duh, k nam ljudem ponovno poslal velikega preroka; ženo z zemeljskim imenom Gabriele. Po njej je nastalo veliko razodetveno delo. Božji Duh je prek Gabriele opozoril, da človeštvo postopno dosega višek svojega negativnega početja in da učinki njegovega napačnega ravnanja vedno hitreje prihajajo nadenj. Človek je izgubil oblast nad zemljo, ki mu je bila dana v oskrbo. Šele takrat, ko bodo na zemlji spet prebivali duhovno kozmično miroljubni ljudje, jo bo Stvaritelj dal njim nazaj, tako kot je oznanil Jezus Kristus v Govoru na gori: "Blaženi so krotki, kajti posedovali bodo zemeljsko kraljestvo."

Živali, rastline, elementarne moči, zemlja, vsa narava so del življenja. Po njih bo prek nesebično dejavnih ljudi, zaradi pomoči božanskih bitij narave nastalo Božje kraljestvo miru, v katerem je na zemlji tako kot v nebesih.

Mnogo ljudi je slišalo božansko sporočilo za naš čas; nekateri so veliko let živeli po tem in izkusili, kaj je Božji Duh učil po preroških ustih. Prišli so kmetovalci, ki so razvili nov odnos do narave in živali. Od Gabriele so se učili, da ne gre samo za to, da se v zunanjem orje, seje in žanje. Prešli so na to, da se v notranjosti povežejo s polji in dozorevajočimi plodovi in vzpostavijo komunikacijo z elementarnimi močmi in ozvezdji. Spet so dosegli del enosti med človekom in naravo, ki se je izgubila. Iz njihove dolgoletne izkušnje, iz radosti nad to veliko nalogo in iz prepričanja v uspeh je nazadnje nastal Gabrielin sklad, Saamlinsko delo nesebične ljubezni do narave in živali. Tvoje kraljestvo prihaja - Tvoja volja se godi. Moli in delaj. Delo nosi naslov svoje ustanoviteljice Gabriele.

Saamlin je ime za bitja narave, ki so po naročilu Večnega dejavna za naravo in živali. Sklad pridobiva življenjski prostor - polja in gozdove, v katerih živali lahko živijo življenje, dostojno svobodnih Božjih stvaritev, kjer se lahko gibljejo primerno svoji vrsti, svobodno in v miru, brez strahu, da jih bodo preganjali in mučili - v rastoči pozitivni povezanosti z ljudmi, ki jim nudijo pomoč in oskrbo, ki jih spoštujejo, cenijo in do njih gojijo prijateljstvo v občutkih, mislih in v nesebičnih dejanjih.

Odgovorni za sklad jamčijo za to pred Bogom in tudi pred oblastmi tega sveta. Prijatelji sklada in tisti, ki ga podpirajo, se zavedajo, da mir med ljudmi in mir med človekom in živaljo spadata skupaj. Ravnajo v zavesti, da vse življenje prihaja od Boga in da naravo in živali prav tako kot ljudi prežema Njegova moč. Zdaj postaja na zunaj vidno, kar je izšlo iz duhovnih temeljev, iz velikega Božjega razodetvenega dela po Gabriele; prvi temelji Kraljestva miru, o katerem poroča ta brošura.

Predstavljajmo si vas, ki so jo v vojni ravnokar pregazile sovražne čete: razdejane hiše, na begu ljudje, ki jih lovijo tanki; mrtvi in težko ranjeni ležijo naokrog; zaloge hrane so izropane; cel svet se je zrušil. Zagotovo sočustvujemo s temi ljudmi.

Toda kako je z našim sočutjem v drugem primeru, ki ga eden vodilnih ekologov opisuje takole: "Poljskim zajcem se vsako poletje zruši njihov mali svet, ko se približajo pošasti - kombajni ter v nekaj urah ali nekaj dneh požanjejo polja, kjer so živeli. Zdaj so kot brez domovine, tavajo naokrog in si poskušajo v bližini poiskati primeren življenjski prostor. Vendar se tudi tam zgodi isto." V takih situacijah nudi gozd pomembno zatočišče za živali. Tudi pred gonjami iščejo zatočišče v gostem podrastju. Prvotno so poljski zajci živali step in savan, kjer se gibljejo po širnih prostranstvih, kjer uživajo v svoji hitrosti, med tekom poskakujejo do meter visoko in se na mestu bliskovito zasučejo, da se otresejo preganjalcev. Mladiče rodijo pod prostim nebom. Tako morajo biti tudi novorojenčki takoj oprezni - že kar po rojstvu lahko gledajo in tečejo.

Zajčja družina se prehranjuje s travami in zelišči, izmenoma s prehrambeno ponudbo na travnikih in v gozdovih, v zavetju katerih so manj ogroženi kot na odprtih poljih. Na odprtem se vedno znova ponavlja ista drama. "Na mnogih mestih že sredi poletja izgine zajčja populacija, še preden se začne lov, ker ne prenesejo nenadne izgube življenjskega prostora. Razvijejo tipične znake stresa, pogosteje se zbirajo na mestih, kjer se nahajajo povzročitelji bolezni in jih kužne bolezni v kratkem času poberejo. Kakor je bilo polje prvotno ugodno, ko so rasla okusna, hranilna semena in je žito istočasno nudilo kritje, tako neugodno postane z žetvijo, ki je na velikih poljedelskih površinah primerljiva z naravno nesrečo kot je požar v stepi."

Podobno se godi srnam. Tudi one najraje živijo na odprtem, od svežih travnih in zeliščnih poganjkov ali popkov grmovja in mladih dreves. Mladiči pridejo na svet na travnikih in jim pretijo podobne nevarnosti kot zajcem. Predvsem jih lov prežene v gozd in jih naredi tako plašne, da ga ponavadi zapustijo šele v poznih večernih urah. Tega ne smemo pozabiti, kadar se kdo pritožuje, da je divjad objedla poganjke na mladem drevju v gozdu. Strokovnjaki nam s tem sporočajo, da pogosto bežanje zahteva od živali dodatno energijo, kar spodbudi dodatno potrebo po hrani.

Toda gozd ni le pribežališče, ampak prirojen življenjski prostor za okrog dve tretjini vseh živalskih vrst. Kot največja prosto živeča divja žival v Nemčiji, se potepa po gozdovih rjavi jelen, predvsem v Alpah, Schwarzwaldu, v Harzu in Spessartu. Te veličastne živali potrebujejo širna prostranstva: med poletnim bivališčem, kjer košuta skoti mladiča in zimskim bivališčem, kamor košuta vzame mladiča s seboj, je lahko več kot 40 km razdalje.

Jeleni se hranijo s travo, lubjem in smrekovimi poganjki. Če zapustijo gozd, potem zato, da se pasejo na kakovostnih travnikih in poljih. V visokogorju prestopijo gozdno mejo, da se pogostijo s travo in pritlikavim grmičevjem. Živali, ki uživajo življenje na tako širnih prostranstvih, še posebej trpijo zaradi utesnjujočih razmer v današnjih dneh, kar je že pred leti ugotovil nek poznavalec in ljubitelj teh živali: "Rjavi jelen je tragična živalska podoba. Njegova narava ga sili na dolga potovanja pri iskanju hrane. Toda gozdovi so razkosani, rečne loke, katerih mehek les mu je prej pomagal prek sterilne zime, so naseljene, gozdne loke izkrčene. Vsepovsod naleti na ograje, ceste, smučarske proge. Lačen odira skorjo z dreves ..."

Brezplačno brošuro lahko naročite na naslovu:
Univerzalno življenje, Celovška cesta 87, 1000 Ljubljana
tel./fax 01/568-4148 - informacije vsak ponedeljek od 18.00 do 19.00 ure
Internet: www.univerzalno-zivljenje.si
email:
info@Univerzalno-zivljenje.si

0 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Gabrielin_Sklad







Domov
Powered By GeekLog