Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Futurizem_Znanost
Pravi trenutek
četrtek, 28. junij 2007 @ 05:02 CEST
Uporabnik: Pozitivke
Dr. Ervin László je ustanovitelj Budimpeštanskega kluba in član Rimskega kluba. Je sistemski filozof in teoretik polja, njegovo ti. "peto polje" opisuje integrativno kvantno polje vesolja in zavesti, ki ima daljnosežne praktične posledice. Je teoretik sistemov, integralni teoretik, avtor, profesor futurističnih študij in klasični pianist. Objavil je okoli 75 knjig in več kot 400 člankov, je urednik revije World Futures: The Journal of General Evolution (Svetovna prihodnost: revija za splošni razvoj). Posnel je tudi več klavirskih koncertov.
Med njegovimi knjigami so Macroshift: Navigating the Transformation to a Sustainable World (Makropremik: navigiranje sprememb do znosnega sveta), You Can Change the World: Action Handbook for the 21st Century (Lahko spremenite svet: priročnik za delovanje v 21. stoletju) in Chaos Point - The World At the Crossroads (Točka kaosa - svet na razpotju). Dr. László živi v Toskani v Italiji. Felicity Eliot se je za Share International pogovarjala z njim po telefonu.
"Človeštvo je pred izbiro: ali bo kaotično razpadlo ali pa se bo razvilo v znosno, etično globalno skupnost. Nikoli v zgodovini ni bilo bolj pravega trenutka za spremembe v svetu."
V svojih člankih, knjigah in intervjujih Dr. Erwin László z vsem, kar pove, mirno izraža nujnost. O tem sem ga vprašala kmalu na začetku intervjuja. Pojasnil je da nam - človeštvu, svetu, planetu zmanjkuje časa in da je večina naših sistemov v krizi. Govoril je o procesih, ki sestavljajo naša posamična in kolektivna življenja in opisal, kako vsi ti procesi razpadajo. Poznate kitajski pregovor, pravi: "Če ne spremenimo smeri, bomo končali natanko tam, kamor smo usmerjeni."
Share International: Ali so stvari res tako slabe?
Ervin László: Zmanjkuje nam časa. bolje je biti na varnem, približujemo pa se prepadu. Veste, kaj se zgodi, če se preveč približate, izgubite tla pod nogami, začnete drseti in zelo težko se je vrniti nazaj gor.
S. I.: Sprašujem se, koliko časa imamo.
Dr László je rekel, da je poskušal oceniti, vendar njegovi izračuni in izračuni mnogih drugih ljudi kažejo, da moramo narediti bistvene spremembe - resnični preobrat v naslednjih približno petih letih. Ne moremo si več privoščiti čakanja. Poleg tega iz različnih sektorjev prihajajo k nam opozorila in pozivi k spremembam.
S. I.: Kakšna opozorila? Zakaj bi jih morali obravnavati tako resno?
E. L.: Mislim, da je zdaj v zavesti ljudi prisotno zavedanje, ki vodi k pričakovanim spremembam. Mogoče je to zaradi različnih napovedi, vsekakor pa je tudi zaradi tega, ker vidimo, da veliko procesov postaja neizvedljivih ali jih ne moremo več vzdrževati, tako da so dosegli kritično točko.
S. I.: Ali nam lahko poveste nekaj primerov?
E. L.: Naše okolje je na primer v krizi in nam daje jasna opozorila, da je potrebno nekaj storiti. Dnevno poslušamo o klimatskih problemih, ki jih moramo jemati resno. Klimatske spremembe ogrožajo življenja celotnih skupnosti in velikih območij. Pravzaprav vplivajo na vse nas, ves planet trpi. Spoznati moramo, da je vse med seboj povezano. To začenjamo sprejemati.
Vidimo, da ponekod primanjkuje vode, sušnih obdobij je več in so daljša, kmetje težko proizvajajo hrano. Puščave se povečujejo. Onesnaževanje je velik problem.
Drug proces, ki ga vidimo, je naraščajoč prepad in polarizacija med bogatimi in revnimi. Nivo revščine in prenaseljenost je problem v mnogih največjih svetovnih mestih.
Če torej vzamete enega od teh procesov, pogledate resnična dejstva in jih nato posplošite, postane jasno, da tako ne moremo več naprej. Nemogoče. Zato jaz in mnogi drugi pravimo, da smo prišli do kritičnega trenutka in da je skrajni čas za temeljno spremembo. Problem je, da nekateri strokovnjaki in politiki mislijo, da lahko problem še vedno obravnavamo ločeno. Verjamejo, da lahko vzamemo eno zadevo naenkrat in jo rešimo, nato naslednjo in tako naprej.
S. I.: Ali vi ne zagovarjate tega pristopa?
E. L.: Ne, ne zagovarjam ga, saj ni realističen. Vse je med seboj povezano, vsi ti procesi so med seboj povezani. Nazadovanje ali uničenje na enem polju vpliva na vse druge sisteme. Če na primer vzamemo globalno segrevanje: uporaba fosilnih goriv, stopnje porabe goriva, emisije CO2, vpliv na naše zdravje in naša sposobnost, da se prehranimo, komaj zadoščajo za zagotovitev življenja na planetu za naše otroke in vnuke. Mi pa žrtvujemo naš planet, zdravje in otroke ekonomiji.
S. I.: ali veste, da nekateri znanstveniki pravijo, da klimatske spremembe niso tako slabe, kot pravijo nekateri, da pretiravajo - da enostavno strašijo s sodnim dnem. Kakšen je vaš odgovor?
E. L.: Nikogar ne želim imenovati, vendar vem, da je nekaj skupin z določenimi interesi, ki lobirajo, da bi se zadrževalo informacije o uničenju okolja, klimatskih spremembah in onesnaževanju. Nekatere znanstvenike plačujejo, da demantirajo idejo o globalnem segrevanju. Spet je motiv dobiček.
S. I.: V nekaterih svojih člankih in knjigah ste se v zadnjem času dotaknili dejstva, da imate precej drugačen pogled na življenje od splošnega. Navajate idejo, da je vse med seboj povezano. Ali lahko prosim kaj več poveste o tem?
E. L.: Če vam povem po pravici, me vedno preseneča, ko vidim, da kdo tega ne razume. Meni je to tako očitno. Vsi procesi, vsi sistemi, vse življenje, vse je med seboj odvisno. Kar se zgodi na enem mestu, vpliva na dogajanje nekje drugje. Zdaj s pomočjo kvantne fizike to vemo, vedeli smo že stoletja skozi antično filozofijo, in lahko vidimo da se to dogaja vsak dan na različnih ravneh. Začenjamo razumeti, da v našem vesolju velja "ne-lokalnost". Temu principu lahko rečemo tudi "povezanost". S poskusi so dokazali in izmerili, da delci nekako "vedo", kaj delajo drugi delci prek nekakšnega medija - to je tisto, kar mislim pri "ne-lokalnosti". Še več, informacija je na voljo v trenutku ne glede na razdaljo. Na ta način lahko vidimo čas in prostor na nov način - transcendentno, brez omejitev. To velja za naš planet, vesolje in vsekakor tudi za nas, ljudi.
S. I.: To ima izreden pomen za naš odnos do življenja na Zemlji in odnos do drugih ljudi.
E. L.: Drži. V moji knjigi The Chaos Point - The world at the Crossroads govorim o potrebi po novi morali.
S. I.: Kaj naj bi bila osnova za novo moralo, za katero predpostavljam, da se nanaša na vse, ne glede na religijo, etnično ali nacionalno pripadnost?
E. L.: V večini religij je veliko resnice, vendar niso vsi verni. Poleg tega naj bi nova morala združevala. Staro reklo: "Živi in pusti živeti," obstaja hkrati z mnogimi drugimi etičnimi načeli, vendar mislim, da je ideja pomanjkljiva. Poziva k toleranci ali neprizadetosti in če se ga še naprej držimo, to hkrati pomeni, da je sprejemljivo, da bogati še naprej živijo tako kot sedaj, da ignorirajo revne. Pomeni, da moramo sprejeti, da so nekateri izbrali, da bodo uničili gozdove ali onesnažili zrak ali reke, ali prekomerno lovili ribe ali izkoriščali soljudi. Moramo se naučiti poenostaviti svoja življenja in živeti tako, da bodo tudi drugi lahko živeli dostojno življenje.
S. I.: To me spominja na Gandhijeve misli.
E. L.: Drži. Gandhi je rekel: "Živi preprosto, tako da bodo drugi lahko preprosto živeli." Uporabljati moramo ravno toliko, kot potrebujemo, poenostaviti moramo svoj način življenja. Premakniti se moramo iz tekmovalnosti v sodelovanje kot osnovo za naše življenje - osebno in v povezavi z vsemi sistemi.
S. I.: Vem, da bodo skeptiki oporekali, da pozivate k znižanju življenjskega standarda, k znižanju kvalitete našega življenja - celo korak nazaj v preteklost.
E. L.: Sploh ne. Zagovarjam povečanje kvalitete življenja v nasprotju s kvantiteto - premik proč od čistega materialnega zadovoljevanja. Kaj res potrebujemo, da bi bili srečni? Kakšne so naše dnevne potrebe?
S. I.: Ali mislite, da bi se "navadni ljudje" strinjali in želeli poenostaviti svoja življenja?
E. L.: Milijoni ljudi živijo v grozni revščini. Pravzaprav je to eden od faktorjev, ki nas sili k spremembi. Naša trenutna nepravična delitev bogastva je neznosna. Torej obstajajo milijoni ljudi, ki želijo spremembo. Potem so še milijoni, ki jih včasih poimenujejo "kulturni ustvarjalci" - idealisti, ki živijo po načelih skrbi za okolje, skupnosti in za skupno dobro. Previdno živijo, zahtevajo boljše pogoje za vse in niso materialisti, saj je zanje kvaliteta življenja osnovni kriterij.
Ne moremo zdržati naše pretirane porabe. Cilj ekonomske rasti je vprašljiv. Vse trenutne sisteme poganja pohlep. To je nevzdržno.
S. I.: Ali mislite, da lahko vzdržujemo naše ekonomske in finančne sisteme?
E. L.: Ne, ne moremo. Gospodarstvo je lahko na videz, ali vsaj površinsko v solidnem stanju, vendar mnogi strokovnjaki, celo sam IMF (na primer v svoji reviji Economic Outlook) kažejo, da je "prilagoditev" samo še vprašanje časa. Lahko bi šlo za nenadno prilagoditev.
Na tem mestu sem Dr. Lászla prosila, naj odgovori na nekaj stavkov, ki povzemajo nekaj splošno priznanih stališč.
Prvi stavek je bil: "Jaz sem samo majhen posameznik. Nič ne morem spremeniti."
E. L.: To temelji na ideji, da ste sami in ločeni, kar pa ne drži. Lahko ste sprememba. Lahko spremenite sebe in lahko ste še močnejši in imate večji vpliv na družbo, če sodelujete z drugimi. V teh časih se je tako lahko povezati z drugimi.
S. I.: "Trg odloča. Tržne sile prerazdelijo ugodnosti teorija trickle down (op. prev.: teorija, po kateri naj bi imele finančne in druge ugodnosti za velika podjetja pozitiven učinek na življenje vseh) se dobro obnese."
E. L.: Tu je prisotna ideja, da je življenje težak boj, ki ga seveda vodi kruta tekma. Pomaga nam tudi odmisliti bedo drugih. To je mit, ki nas tolaži, a je vseeno mit.
S. I.: "Potrošništvo je dobro zate. Več ko imaš, srečnejši si."
E. L.: Zanimivo je spremljati rezultate raziskav. Izgleda, da bogati niso srečnejši zaradi svojega bogastva. In celo v najmočnejših državah, kjer je uresničitev ameriškega sna cilj mnogih ljudi, je kljub materialni blaginji, več ljudi kot kdajkoli prej depresivnih, nepovezanih, nesrečnih s samimi sabo in nad svojimi življenji. Vprašati se moramo, zakaj je tako.
Resno moramo razmisliti, kako naj se spremenimo, osebno in medsebojno v družbi, tako da bomo živeli na način, ki bo drugim dovoljeval živeti. Kako naj naredimo svet poln zaupanja, da bo varen za vse, kjer nihče ne bo živel na obrobju ali lačen, kjer bo vsak imel dostop do zdravstvenih storitev, kjer bo vsak imel pravico glasovanja pri upravljanju njegove skupnosti in določanju prioritet. Kako lahko zagotovimo, da bodo politiki in javni uslužbenci res služili ljudstvu? Kako lahko rešimo naš planet, zagotovimo, da lahko dihamo zrak, pijemo vodo in sodelujemo z naravo, ne da bi jo izkoriščali?
Zdaj je čas za spremembo. Imamo znanje in sprememba je možna. Lahko naredimo preboj namesto propada, vendar se moramo odzvati zdaj - to je lahko pravi trenutek.
Share Slovenija
www.share-international.net/slo
Komentarji (0)
www.pozitivke.net
