www.pozitivke.net: Franz Kafka in njegov način življenja

Franz Kafka, Moriz Schnitzer in Mednarodno vegetarijansko združenje (International vegetarian union = IVU)

V tem članku bo povzeto predavanje o Franzu Kafki, njegovem vegetarijanstvu, življenju in povezavi z Mednarodnim vegetarijanskim združenjem (v nadaljevanju IVU), ter povezavi z Morizem Schnitzerjem. Moriz Schnitzer je bil vegetarijanec židovskega rodu iz Češke, ki je bil član IVU in organizator kongresa IVU leta 1929.

Kafka je srečal Schnitzerja leta 1911, ko mu je le ta predstavil zdrav način življenja. Schnitzer je bil 15 let urednik revije Reformblatt. Vir navedenih podatkov so Kafkovi rokopisi in dnevniki, ki jih v branje priporočam vsem, ki mislite, da je Kafka dolgočasen in težko berljiv avtor. Njegovo potovanje skozi življenje, njegova čustva in izpovedi nam povedo veliko o njegovi odločitvi, da je postal vegetarijanec.

Kafka je postal vegetarijanec iz zdravstvenih in etičnih razlogov. Imel je malo zaupanja v uradno medicino, zanimal pa se je za pozitivne učinke presnih diet. Bil je tudi med aktivisti, ki so se zavzemali za prepoved seciranja živih organizmov.
[Richard Schwartz]

Franz Kafka se je rodil leta 1883 v Pragi na Češkem, ki je bila tedaj del Avstro Ogarske monarhije. Rodil se je v nemško govorečo družino kot prvorojeni od šestih otrok. Po srednji šoli je študiral pravo na fakulteti Charles v Pragi, zaključil šolanje kot doktor pravnih znanosti in se zaposlil v zavarovalniškem podjetju. Ker ga je zanimala književnost je začel pisati knjige in objavljati članke in s tem, postal eden velikih avtorjev moderne literature z zgodbami kot so Metamorfoza, Proces, in Grad.

Njegov oče je izviral iz židovske družine in je bil po poklicu tako kot po tradiciji njegovi predniki, mesar (to je povzročalo Franzu nemalo težav). Kafka je imel tuberkulozo in je umrl leta 1924 v 40. letu starosti.

Obstajajo številni miti in govorice o Kafki, kar priča več kot 100 knjig, ki opisujejo njegovo življenje in pri katerih dobi bralec občutek, da se brez uporabe originalnih Kafkinih zapisov ponavljajo in prepisujejo. Ena od takšnih trditev iz teh knjig je, da je bil Kafka neznani avtor, ki je zaslovel šele v 60-ih letih.

Velika resnica vezana na Kafkovo življenje je, da je bil znan le kot avtor in ne kot vegetarijanec. V praškem časopisu Prager Tagblatt iz junija 1918 je bil Kafka omenjen 3 krat v dveh različnih člankih in v enem od njih so zapisali:

“Franz Kafka, ki je dobil literarno nagrado imenovano »Fontane Award« za svoji zgodbi Kurjač in Metamorfoza, je kupil nasad v okolici Deutschböhmena, kjer išče stik z naravo na vegetarijanski način.”

Obstajajo tudi druge trditve in sicer, da je ljubil Prago, da je bil sramežljiv, posebej do žensk in, da ni maral svojega poklica. Pozorni bralci njegovih rokopisov in opisov iz njegovega časa vedo, da si je nadvse žele oditi iz Prage, da je ljubil potovanja po Evropi, da je imel več žensk kot je bilo tedaj za Evropo običajno in, da je bil zelo dober odvetnik. Njegov delodajalec ga je zaradi dobrega dela zaščitil pred vojaško službo v času 1. Svetovne vojne.

Ta stavek kot citat uporablja veliko ljudi, vendar malokdo ve za njegov izvor. Prvič je ta stavek omenjen v Kafkovi biografiji, ki jo je napisal njegov najboljši prijatelj Max Brod. Brod pravi, da je Kafka to izjavil njegovi punci med ogledom akvarija v Berlinu, Brod pa je po tem dogodku postal čisti vegetarijanec. Kafka je primerjal vegetarijance z zgodnjimi Kristjani... vegetarijanci so preganjani in zasmehovani v umazanih, javnih jedilnicah.

Kafka – Vegetarijanec
Ni znano kdaj je Kafka postal vegetarijanec, zagotovo pa med leti 1909 in 1910. Decembra 1910 je zapisal v dnevnik: » Razmišljal sem o vegetarijanski večerji in ugotovil, da sem zadovoljen s svojo prebavo.« Velik vpliv na Kafko je imel najbrž njegov stric Siegfried Löwy, ki je bil zdravnik. Kafka je bil navdušen izvajalec knjige »Mein System« (Moj sistem), ki jo je napisal Jorgen Peder Müller (1866-1938), danski atlet in vegetarijanec, ki je predaval v praški vegetarijanski restavraciji leta 1906. Navdihnil pa ga je tudi Horace Fletcher (1849-1919), ki je propagiral, da je pomembno, da hrano dobro in večkrat prežvečimo. Kafkov oče je potreboval več mesecev, da je nekako sprejel njegov nov način žvečenja hrane pri družinskih obedih.

Leta 1911 je Kafka srečal Moriza Schnitzerja, ki mu je predlagal vegetarijansko prehrano, svež zrak, spanje pri odprtem oknu in delo v vrtu. Kafka je upošteval njegove nasvete, vključno s tistim, da naj dela v vrtu. Po službi se je pridružil praškim vrtnarjem in jim pomagal urejati parke.

Kafka je postal vegetarijanec zaradi zdravstvenih razlogov. Toda kasneje se je izkazalo, da tudi zaradi etičnih razlogov. S svojo sestro Ottlo se je dogovoril, da bo ona postala vegetarijanka namesto njega v primeru, če ga bodo zdravniki zaradi zdravstvenih razlogov silili jesti meso. S tem je poiskal način, da ohrani življenje živali. Sestra Ottle se je držala obljube še po Kafkovi smrti in sicer do konca njenega življenja v koncentracijskem taborišču v 2. svetovni vojni.

Obstaja še eno zanimivo dejstvo. Kafka je veliko pisal o živalih. Leta 1917 je napisal kratek članek z naslovom »Ein Bericht für eine Akademie«, kjer je opisoval odnose med ljudmi in živalmi. V svojih zgodbah opisuje opice, kot človeku najbolj podobne živali, konje, pse, mačke, krte, govedo,... V teh zgodbah opisuje surove in krvave prizore vezane na meso. Prepis iz rokopisa:

»Mesar je nekega jutra pripeljal žive krave. Eno uro sem v krču ležal na trdih tleh na zadnji strani moje pisarne z blazino in vsemi oblačili, ki sem jih našel na ušesih. Hotel sem utišati zvok krav, ki me je obdajal z vseh strani. Počutil sem se kot nomadi, ki obkrožijo govedo in ga še toplega trgajo s telesa z zobmi. Po nekaj trenutkih tišine sem se odločil, da grem ven. Na dvorišču so ležala trupla goveda kot pijanci okrog soda...«

V knjigah različnih avtorjev o Kafki je zapisano, da je bil Moriz Schnitzer fanatik in pristaš sekte. Moriz Schnitzer je bil uspešen židovski poslovnež in lastnik tekstilne tovarne v Warnsdorfu na severu Češke. Po dolgoletni bolezni se je začel zanimati za vegetarijansko prehrano in zdrav način življenja in začel pomagati drugim. Leta 1894 je ustanovil je organizacijo imenovano Naturheilverein (Društvo za naravno zdravljenje) in začel izdajati časopis »Reformblatt für Gesundheitspflege« (časopis za zdravo življenje). V kratkem času je povezal številna društva, ki so promovirala slogan »Nazaj k naravi« v eno veliko organizacijo. Schnitzer je ljudem svetoval glede zdrave prehrane in poudarjal pomen telesnih aktivnosti, pomagal pa je tudi zdraviti tiste, ki si niso mogli privoščiti uradnega zdravljenja. Leta 1906 je kupil posestvo in povabil ljudi, da si na njem obdelujejo zelenjavne vrtove, kar se je izkazalo za zelo pozitivno v času 1. svetovne vojne, ko je vladala lakota. Kasneje je kupil še dodatno posestvo z enakim namenom, na katerem je zgradil javni bazen. Vrtovi so še danes del tega posestva. V času 1. svetovne vojne je izmenjeval svoje tovarniške izdelke za vegetarijansko hrano, ki jo je s pomočjo praških vegetarijancev razdeljeval lačnim. Velikokrat je bil obsojen, da pomaga zdraviti brez ustrezne izobrazbe, vendar je bil na sojenjih vedno oproščen zaradi neutemeljenih obsodb. V reviji »Vegetarian Messenger« (Vegetarijanski glasnik) je bilo septembra 1935 zapisano:

“Gospod M. Schnitzer (Češko Slovaška) je spregovoril o temi »Etična veljava vegetarijanstva«, pri čemer je poudaril, da je vegetarijanec iz moralnih razlogov in, da bi človek moral delovati v skladu z možnostjo izbire po lastni vesti in v skladu s svojimi čuti vida, vonja, sluha in okusa. Naši čuti so že stoletja napačno rabljeni, možganska prefinjenost dojemanja pa pohabljena. G. Schnitzer je postal vegetarijanec zaradi upora, ki ga je čutil pri prizorih, ko so klali živali na prostem. Nekega jutra je videl telička, ki so ga privezali na deblo lipe v času cvetenja. Sledil je prihod mesarja, ki je udaril nemočno žival s sekiro in ji nato prerezal vrat. Prizor rezanja zrelega sadeža v sadovnjaku se razlikuje od mesarjevega dejanja v posledicah dejanja.«

Leta 1923 sta se Moriz Schnitzer in njegov sin Adalbert udeležila mednarodnega kongresa IVU v Stockholmu, katere del je postala tudi Društvo za naravno zdravljenje. Udeležil se je tudi ostalih kongresov IVU. Njegova prijatelja Bernhard O. Dürr in Hans Erwin Feix sta bila aktivna člana IVU, in tako so s skupnimi močmi leta 1929 organizirali kongres v Steinschönau. Vse je šlo kot po maslu do leta 1938, ko je bila pereča politična tema münchenski sporazum in priključevanje mejnega področja Čehoslovaške, kjer je Schnitzer živel. Schnitzer je bil po rodu Žid, zato na zboru Zveze za naravno zdravljenje po 44 letih predsedovanja ni bil niti predlagan kot predsednik, niti ponovno izvoljen. Njegovo mesto je zasedel njegov stari prijatelj Bernhard O. Dürr, predsednik IVU. Ta dogodek je bil zelo kritičen predmet razprav v češkem vegetarijanskem časopisu »Natural doctor« (časopis »Naravni zdravnik«), kjer so ga obeležili kot znamenje naraščajoče nacistične moči in rasnega čiščenja. Kot glavnega krivca za to, da ni prišlo do ponovne izvolitve of Schnitzer kot predsednika IVU je bil omenjen Hans Erwin Feix, ki je bil tedaj tajnik IVU. Dogodek je bil malokje zabeležen vendar je bil po prepričanju mnogih še zadnji in na žalost neuspeli poskus reševanja Društvo za naravno življenje. Društvo je tedaj za kratek čas postalo del neke druge organizacije, ki je delovala pod okriljem nacistov in tako kmalu prenehala delovati. Schnitzer je umrl doma februarja 1939, v starosti 78 let, torej v času malo preden so njegove sorojake prepeljali v koncentracijska taborišča. Bernhard Dürr je umrl med vojno, Hans Erwin Feix pa je izginil neznano kam.

Schnitzerjevo Društvo za naravno zdravljenje je postalo del IVU od kongresa, ki je bil leta 1923 v Stockholmu. Kafka je bil urednik časopisa Reformblatt od leta 1911 pa do njegove smrti. Uredniki tovrstnih revij so bili običajno tudi člani Društva za naravno zdravljenje, ki je imela več 10.000 članov in je bila ena večjih, če ne največja organizacija na območju Evrope.

Kljub temu, da ni dokazov, da je bil Kafka član navedene organizacije, pa je zagotovo, da je bil urednik časopisa celih 15 let in, da je podpiral Schnitzerjeve aktivnosti proti cepljenju. Junija 1911 je bil v Schnitzerjevem časopisu Reformblatt objavljen seznam podpisnikov, ki so bili proti cepljenju. Na tem seznamu je bil Franz Kafka iz Prage naveden kot dvakratni krovni darovalec kampanje proti cepljenju.

V tistem času je bilo cepljenje na stopnji »testiranja na ljudeh«, z uporabo umazanih substanc narejenih v procesu zastrupitev in pomorov živali, kar je imelo strahotne posledice na zdravje ljudi in celo na življenja otrok. Avstrijska vlada je cepljenje skušala uzakoniti kot obvezo, Schnitzer pa si je prizadeval, da temu ne bi bilo tako. Schnitzer je v svojem časopisu pisal o utemeljenih stranskih učinkih in dejanskih bolnikih zaradi cepljenja, kar je posledično vodilo v to, da so njegov časopis zaplenili. Schnitzer je bil zelo prodoren s svojimi idejami in je začasno spremenil ime časopisa in nato spet začel objavljati članke o zdravem načinu življenja. Njegov boj so podprli tudi nekateri posamezniki v parlamentu, ki so ga podprli na področju svobode objavljanja tiskanih sporočil in zamolčanih resnic.

Vrnimo se k Franzu Kafki. Kot je bilo že povedano je leta 1910 v svojem dnevniku napisal: » Razmišljal sem o vegetarijanski večerji in ugotovil, da sem zadovoljen s svojo prebavo.« Vzrok za ozdravljen prebavni sistem pa ni bila le zdrava prehrana, temveč tudi fizična vadba, ki mu je pomagala, da si je okrepil svoje izsušeno telo v tolikšni meri, da je šel ponosen plavati na javno kopališče le pol leta po tem, ko se je sramoval svojega koščenega telesa.

Lahko smo hvaležni za Kafkove dnevnike, iz katerih smo izvedeli, da je na silvesterski večer leta 1911 za večerjo jedel korenino črnega korena (lat. Ime Scorzonera) s špinačo in četrt litra sadnega soka Ceres. O hrani, ki jo je užival, je velikokrat pisal tudi svoji družini in tako je leta 1911 pisal kartico svoji sestri Elli:

Schnitzerjev sistem ga je tako očaral, da je marca 1912 v dnevnik zapisal: Želim si, da bi imel toliko moči, da bi ustanovil društvo za naravno zdravljenje.«

Kafka je za svoje počitnice izbiral le kraje in restavracije, kjer je lahko dobil vegetarijansko prehrano, ki je bila zdravilo za njegove zdravstvene težave. Zaradi svojega načina prehranjevanja je imel nemalo težav s svojo družino, posebno s svojim očetom, ki njegovega načina življenja v resnici ni nikoli sprejel. Podprli pa so ga njegovi prijatelji, ki so videli pozitivne učinke v njegovem zdravem načinu življenja.

“Moj način življenja, ki je pozdravil moj želodec, se ti mogoče zdi neumen in nesprejemljiv. Moj oče se je več mesecev med dužinskimi obedi pokrival s časopisom, dokler ni sprejel mojega načina. Seveda moram poudariti, da ne pijem alkohola, kave in čaja in, da običajno ne jem čokolade.«

Kafka je moral po tem Felice razložiti kakšno hrano je, zakaj se tako prehranjuje in nato še dodal: »....zame ne obstaja nobena druga hrana, ki bi bila tako zanimiva kot ta, ki jo uživam.”

“Franz je po dolgih letih našel pravo hrano zase in to je vegetarijanska prehrana. S to hrano si je pozdravil želodec, pa še izgleda zelo zdravo in sveže.... Na žalost sedaj starši pritiskajo na njega, da bi spet začel jesti meso.«

Felice je priznala, da sama uživa meso in hkrati prosila Kafka, da naj ga vendar začne jesti tudi on. Kafka je odgovoril: “Dopuščam klobase, mleto mrzlo meso in podobne stvari, toda to enačim z ugotovitvijo, da večje količine pitja čaja, posebno tako pogosto, povzročajo zastrupitev, in ti tako kot drugi braniš svoje stališče do strupa, ki ste ga tako vajeni. »

“To je nekoristno za najino gospodinjstvo, razen če se boš še ti naučila kuhati podobne stvari... Upam, da bo najino gospodinjstvo vegetarijansko?

K temu sporočilu je Felice poslal tudi knjigo J.P. Mullerja z naslovom »Moj sistem za gospe«.

Kasneje je Kafka pisal še drugim prijateljem, tudi Grete Bloch, ki je živela na Dunaju. V tem času je promoviral vegetarijanstvo in ljudem kazal pozitivne učinke takšnega prehranjevanja na njegovo zdravstveno stanje.

»Draga gospa Bloch! Kot slednik naravnega zdravljenja nisem presenečen, da imaš pogoste glavobole. Kot tvoj prijatelj, se ob tem počutim zaskrbljen! Ali ne bi naredila eno preprosto spremembo v življenju – ali ne bi začela jesti vegetarijanske hrane? Meso uničuje tvoje strahotno izčrpano telo. V tvoji bližini, v Opozerski ulici blizu Hofburg teatra, je vegetarijanska restavracija, najboljša kar sem jih obiskal. Restavracija je čista, prijetna, vodi jo prijazna družina. Zdi se mi, da je bliže tvoji službi kot tvoje stanovanje. Prepričan sem, da je hrana v Thalysiji (ime restavracije) cenejša od tiste, ki jo uživaš, kar je zate pomembno mar ne? Vem, da boš tam jedla zelo dobro hrano in, da boš v njej tudi uživala (mogoče ne boš čutila tako takoj prve dni), opazila boš, da se boš počutila bolj svobodno in močnejšo, dobro boš spala in se zbujala sveža. Želim si, da bi vsaj poskusila.«

»Nič mi ne pišeš kako je s tvojimi glavoboli. Mar to pomeni, da so glavoboli končno prenehali zaradi vegetarijanske prehrane? S tem načinom prehranjevanja boš dala zgled vsem, ki se lahko pozdravijo od nenehnih glavobolov z naravnim načinom zdravljenja.«

V drugem pismu mu je Ga. Bloch pisala zaradi neznosnih zobobolov, ki jih povzroči mrzel veter. Kafka je odgovoril:

» Moram ti povedati, da pihanje vetra ne more biti vzrok tvojim zobobolom. Še več! Zobem je prijetno, če piha veter. Vzrok slabih zob je lahko slaba higiena – kot je bilo nekoč v mojem primeru – povzročena zaradi uživanja mesa. Ljudje jemo, se smejimo in govorimo istočasno, medtem, ko se majhna vlakna mesa kopičijo v prostor med zobmi, kjer razpadajo in se kisajo kot mrtva podgana vkleščena med dvema kamnoma. Edino meso ima takšno sestavo, ki onemogoča preprosto čiščenje zob. Če bi bil človek narejen za uživanje mesa, bi imel zobe takšne oblike kot plenilci – koničaste in razmaknjene – za trganje mesa. Ne vem kaj naj ti še napišem v pomoč. Še vedno nisi bila v restavraciji v Opolzerjevi ulici. Kako to, da ne greš tja celo sedaj, ko je sezona sveže zelenjave?«

Kafka je z ostro propagando obračal ljudi, da so postali vegetarijanci. Na njegovih potovanjih je moral pogosto zagovarjati vegetarijanstvo (pred drugačnimi nasveti mesojedcev in pivopivcev), kot nekaj dobrega za človeški razum.

Thalysia je ena od prvih vegetarijanskih restavracij na Češkem, ki se je odprla konec 19. stoletja. Otvorila jo je gospa Amalia Gebhardt, Reichenberška borka za pravice žensk. V restavraciji so bili dobrodošli vegetarijanci, ženske in vsi, ki so iskali zdrav način,, razen kadilcev, mesojedcev in alkoholikov. Tedaj so obstajale smešne pesmi in zgodbe o tej restavraciji, zaradi nje je prišlo tudi do nekaj uličnih bojev. V Thalysiji so imeli na voljo 20 menujev, brezalkoholne pijače, solate, čaje, sveže sadje in sokove,... Restavracija je bila odprta od 7:00 zjutraj do 10:00 zvečer. Zaradi pritiska ostalih restavracij je morala Amalia Gebhardt restavracijo zapreti leta 1912. Kafka je restavracijo obiskal med poslovnim potovanjem v Reichenberg, od koder je poslal kartico s sliko restavracije in hrano, ki jo je jedel v njej, svoji sestri.

David Zimmer´s Reformspeisehaus (Drugačno gostišče) v Warnsdorfu je bila prva vegetarijanska restavracija na Češkem. Lastnik Zimmer je bil dober prijatelj Moriza Schnitzerja in je bil tudi zelo aktiven v Schnitzerjevem društvu. V tem gostišču je bila knjižnica Zveze za zdravo življenje. Kafka je v tem gostišču leta 1911 srečal Schnitzerja. Tudi o tem je pisal kartico svojim domačim.

V berlinski ulici Friedrichstrasse sta bili vsaj 2 vegetarijanski restavraciji. Ker je bil Kafka redni obiskovalec Berlina, je bil verjetno tudi redni gost vseh berlinskih vegetarijanskih restavracij. Oktobra 1923 je pisal prijatelju Maxu Brodu: »Jedli smo zakrknjeno jajce s krompirjem (odlično, če daš povrhu še dobro maslo), vegetarijanski zrezek, testenine z jabolčnim pirejem in slivov kompot, še en slivov kompot in paradižnikovo solato.

»Nič ni tako dobro kot hrana v tej restavraciji. Namesto navadnega kruha imajo grahamov kruh. Ravno pričakujem pšenični puding, malinov sirup, zeleno solato s prelivom in kosmuljevo vino. Čaj iz listov jagode se bo odlično podal k opisani hrani.«

Poleg teh restavracij je Kafka zelo dobro poznal tudi druge podobne lokacije, na primer na Dunaju, v Pragi, Švici in drugje. Znano je kje v Pragi je kupoval vegetarijansko hrano, imel pa je tudi veliko vegetarijanskih kuharskih knjig. Velikokrat je rekel, da je kuhanje lahko opravilo.

Obstaja še en mit o Kafki in sicer, da je njegov slog življenja poslabšal njegovo zdravstveno stanje. Statistični podatki bolnikov s TBC (tuberkuloza) so bili sledeči: 40% bolnikov je umrlo v prvem letu po odkritju simptomov in sicer zaradi bljuvanja krvi (tako sta umrla Kafkova kolega John Keats iz Anglije in češki pesnik Jiří Wolker), ostalih 50-60% bolnikov pa je umrlo do petega leta po odkritju simptomov TBC. Kafka je živel 7 let po odkritju bolezni.

Obstaja še ena nenavada okoliščina. Oktobra 1918 se je Kafka okužil s tako imenovano špansko gripo, epidemično obliko gripe, ki je pomorila skoraj 100 milijonov ljudi iz celega sveta v obdobju 1. svetovne vojne. Na tisoče popolnoma zdravih ljudi v Kafkovi bližini je umrlo zaradi te zahrbtne gripe, Kafka pa si je kljub smrtonosni tuberkulozi zelo hitro opomogel.

Zdravniki mu za primer TBC niso mogli pomagati, toda sledenje nasvetom Schnitzerja glede vegatarijanske in zdrave prehrane, ter telesnih vaj, je Kafki pomagalo, da si je pridobil nekaj let življenja. Na sliki iz leta 1921, ko je bil star skoraj 40 in v boju s TBC izgleda kot zdrav in mlad fant. Kafka ni imel velikega zaupanja v zdravnike uradne medicine, čeprav je redno hodil na posvete glede svoje bolezni. Leta 1916, ko je njegovo telo že načela TBC mu je zdravnik svetoval: »Manj kajenja, nič alkohola – mogoče samo občasno, več zelenjave kot mesa, nič mesa zvečer, plavanje...« Kafka ni bil kadilec, ni užival alkohola, ni jedel mesa, temveč izključno sadje in zelenjavo, poleg tega pa je vsak dan hodil na plavanje. Ni čudno, da je izgubil zaupanje v uradno medicino.

Leta 1920 je pisal svoji sestri: »Nočem iti v zdravilišče! Zakaj? Ker me bo zdravnik zgrabil in mi potiskal kose mesa v moje grlo s svojimi od dezinfekcijskimi sredstvi smrdečimi prsti.« Za svoje zdravljenje je izbiral samo kraje, kjer so mu lahko pri terapiji nudili še vegetarijansko prehrano. Leta 1920, ko je bil v zdravilišču v gorovju Tatre, za njega niso imeli posluha in so mu kot del terapije predpisali uživanje rib. Kafka je pisal svoji sestri:

»Zvečer sem bil zelo žalosten, ker sem jedel sardine. Sicer so jih dobro pripravili, z majonezo in krompirjevim pirejem, toda bile so sardine. Še nekaj dni po tem sem imel željo po mesu in povem ti, da je bila to zame huda lekcija. Žalosten kot hijena sem hodil po gozdu. Žalosten kot hijena sem preživel noč. Predstavljal sem si hijeno, ki je sredi gozda našla zaprto konzervo sardin, ki so jo tam izgubili turisti in jo sedaj skuša odpreti z zobmi, da bi prišla do hrane. Kakšna je razlika med človekom in hijeno? Ona ima potrebo, ki jo mora zadovoljiti, nam pa ni treba, pa jo hočemo zadovoljiti. Zdravnik me je zjutraj tolažil, češ, da mi ni treba biti žalosten. Povedal sem mu, da sem jaz pojedel sardine in ne one mene«.

Čeprav je Kafkov način življenja pripomogel k njegovemu počutju, se je njegovo zdravstveno stanje poslabšalo v letu 1924 in je tako 3. junija 1924 umrl v zdravilišču blizu Dunaja zaradi odklanjanja kakršnekoli hrane.

Kafka je bil energičen, vegetarijanski aktivist, Moriz Schnitzer pa pomembnoa oseba v zgodovini IVU. Moriz Schnitzer ni bil član sekte, temveč humanist in filantropist, ki je skupaj s svojimi somišljeniki razvijal IVU v 20. in 30. letih.

Kafkova življenjska želja je bila, da bi šel v Palestino in odprl restavracijo v Tel Avivu z zadnjo punco Doro, kjer bi delal kot natakar. Najbrž ste že uganili za kakšno restavracijo bi šlo.

1883-1924

Sestavine brusničnega mleka: : sodavica, citronska kilsina, sirotka v prahu, mandljevo olje, olje limete, olje geranije in dišavnice. Ta »mlečni« napitek ti dvigne energijo, ko si na tleh.

Prevod po navedenem viru: Urška Koren Grošelj, urska.groselj@siol.net

Franz Kafka in njegov način življenja

četrtek, 4. junij 2009 @ 05:02 CEST