Ob obisku komisarja Potočnika v Sloveniji: priložnost za okolje in okolje kot priložnost
četrtek, 12. april 2012 @ 19:45 CEST
Uporabnik: Sonce
Na današnjem srečanju komisarja Potočnika z nevladnimi organizacijami je Gaja Brecelj iz Umanotere, Slovenske fundacije za trajnostni razvoj predstavila vizijo pomena tega obiska v pomembnem razvojnem trenutku Slovenije.
V času gospodarske in finančne krize, rastočih cen energentov in surovin na svetovnih trgih ter vedno bolj izrazite podnebne krize, postaja jasno, da je varstvo okolja sestavni del pozitivne rešitve in ne nebodigatreba "strošek". Ne gre le za etični imperativ naše generacije, temveč tudi za jasne priložnosti za zmanjševanje stroškov in zagon gospodarstva v novem ciklusu po modelu "zelene rasti.
Žal naša nova vlada ne kaže posluha za te priložnosti, nasprotno, izvaja sistematično razgradnjo in razvrednotenje inštitucij varstva okolja, kar daleč presega pristojnosti vlade za "uravnoteženja proračuna". Začelo se je z ukinitvijo Ministrstva za okolje in prostor, nadaljevalo z ukinitvijo Službe vlade za podnebne spremembe, Sveta za trajnostni razvoj in delovne skupine za zeleno davčno reformo, zdaj potekajo načrti za ukinitev Sveta za varstvo okolja.
Nevladne organizacije z ukinitvijo teh inštitucij tudi izgubljajo svoje sogovornike, kar je zelo skrb vzbujajoče. "Vlada bi morala preseči preživeto miselnost o okolju kot zaviralcu razvoja in prepoznati velike priložnosti okoljevarstvenih ukrepov – za višjo kakovost življenja, spodbujanje konkurenčnosti in nova, zelena delovna mesta," je poudarila Brecljeva.
Gaja Brecelj je opozorila tudi na dve področji delovanja Evropske unije, ki pomenita za varstvo okolja in zeleni razvoj veliki priložnosti: (1) Sredstva strukturnih skladov v novem finančnem obdobju EU 2014-2020 bi morala biti v celoti namenjena doseganju strateških evropskih ciljev, med katerimi so v novem predlogu uredbe zapisani podpora prehodu na nizkoogljično gospodarstvo, spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam, varstvo okolja in spodbujanje učinkovite rabe virov ter spodbujanje trajnostnega prometa.
Tako za Slovenijo kot za Unijo v celoti bi moralo biti 376 milijard EUR kohezijskih sredstev pomembna spodbuda za razvojni preskok tretje industrijske revolucije. (2) Dosledno uveljavljanje zelene proračunske reforme v Evropski uniji bi pomenil najbolj učinkovit inštrument okoljske politike. Komisar Potočnik je večkrat poudaril pomen ekonomskih instrumentov za doseganje okoljskih ciljev.
Prav finančna kriza in konsolidacija EU bi morala biti priložnost, da se znotraj vseh evropskih institucij in vseh držav članic uveljavljajo elementi zelene proračunske reforme: ukinjanje okolju škodljivih subvencij, zeleno javno naročanje (ki marsikje prinaša že zanimive prihranke in spodbude zelenemu gospodarstvu), predvsem pa prenos davčnega bremena iz obdavčenja dela, kot vrednote, na obdavčenje onesnaženje okolja in črpanje neobnovljivih virov. Komisar Potočnik se je strinjal z nujnostjo zelene davčne reforme in poudaril vlogo EU pri njenem uveljavljanju.
