Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/Evropska-Unija-Demografsko-Staranje




Demografsko staranje populacije

torek, 4. december 2018 @ 14:00 CET

Uporabnik: Sonce

Korak naprej v smeri boljšega obvladovanja krhkosti v državah članicah Evropske unije
Priča smo demografskemu staranju populacije. Čeprav je staranje prebivalstva civilizacijski dosežek, ki je posledica izrazito izboljšanih higienskih razmer, razvoja zdravstva, uspešnega socialno ekonomskega razvoja in na splošno višje kakovosti življenja, prinaša tudi posledice in izzive na skoraj vseh področjih življenja. Med drugim se s starostjo povečuje tudi število krhkih ljudi oziroma ljudi, ki se soočajo z upadom telesnih, kognitivnih in funkcionalnih sposobnosti.

Zato so pomembni nadaljnji koraki in ukrepi na področju preprečevanja in obvladovanja krhkosti. Temu javnozdravstvenemu izzivu smo se posvetili v okviru 2. mednarodne konference Obvladovanje krhkosti danes za jutri, ki jo je organiziral Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje (MZ) in Svetovno zdravstveno organizacijo (SZO).

Demografsko staranje prebivalstva je eden najresnejših javnozdravstvenih izzivov, s katerim se trenutno soočajo vse evropske države, tudi Slovenija. Razloge za to lahko iščemo predvsem v povišani pričakovani življenjski dobi in zmanjšanih stopnjah rodnosti. Lansko leto je bil skoraj vsak peti prebivalec Evropske unije (EU) star 65 let in več (19 % populacije EU; vir: Eurostat), naraščajoči trend staranja prebivalstva pa lahko pričakujemo tudi v prihodnje. Po ocenah SZO naj bi bil leta 2060 skoraj vsak tretji prebivalec (28 % populacije EU) v državah EU star 65 let ali več ter približno vsak osmi starejši od 80 let (12 % populacije EU).

Življenjska doba ljudi je daljša, vendar se s starostjo povečuje tudi število oseb z eno ali več kroničnimi boleznimi, odvisnostjo od drugih, oslabljenostjo, nezmožnostjo ali krhkostjo. Slednja velja za večplastni zdravstveni in socialni izziv, ki ga povezujemo z upadom telesnih, kognitivnih in funkcionalnih sposobnosti starajoče se populacije. Gregor Veninšek, dr. med., vodja Centra za geriatrično medicino, UKC LJ: 

»Po eni izmed številnih definicij je krhkost opredeljena kot zdravstveno stanje, ko so zaradi številnih vzrokov in dejavnikov zmanjšani mišična moč, vzdržljivost in fiziološke funkcije, posledično pa je povečano tveganje za razvoj oziroma povečanje nezmožnosti ali za smrt. Krhkost ni omejena na stare ljudi, je pa v starejših starostnih skupinah bolj pogosta.«

Starostniki vseh starostnih skupin so namreč izpostavljeni največjemu tveganju za pojav krhkosti in funkcionalne nezmožnosti. Po podatkih raziskav naj bi bilo 10 % oseb, starih več kot 60 let in 25 % oseb, starih več kot 80 let krhkih. Vendar pa stanje krhkosti ni neizogibna posledica staranja. Uspešno ga namreč lahko preprečujemo in obvladujemo. Pri tem imajo pravočasno izvedene ustrezne intervencije pomembno vlogo. Izziv, s katerim se soočamo, tako poleg podaljševanja življenjske dobe predstavlja tudi doseganje čvrste (ne-krhke), zdrave in samostojne starosti.

V Sloveniji je bilo v smeri boljšega obvladovanja posledic demografskega staranja narejenih že nekaj korakov, še vedno pa ostajajo področja, ki jih je potrebno naslavljati prihodnje. Trenutno še nimamo vzpostavljenega sistema, ki bi zagotavljal sistematično prepoznavanje in najbolj optimalno oskrbo pacientov, ki so krhki, multimorbidni in izpostavljeni tveganju za razvoj nezmožnosti ali izgubo avtonomije. Resolucija o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 »Skupaj za družbo zdravja« predvideva aktivnosti na področju zagotavljanja celovite geriatrične obravnave krhkih in multimorbidnih pacientov. Prav tako predvideva aktivnosti za umeščanje geriatrične obravnave v zdravstveno dejavnost na vseh ravneh zdravstvenega varstva, kot tudi zagotavljanje povezovanja s socialnim varstvom za boljše prepoznavanje in zadovoljevanje potreb po tovrstni obravnavi.

Pomembnost problematike posledic demografskega staranja je prepoznala tudi Evropska komisija, ki s financiranjem različnih projektov spodbuja države članice EU k raziskovanju možnosti za doseganje boljših zdravstvenih izidov prebivalstva. Eden od teh projektov je tudi triletni projekt skupnega ukrepanja Advantage, ki se je začel izvajati začetek lanskega in bo trajal do konca naslednjega leta. Vodja delovnega področja obvladovanja krhkosti na ravni posameznika v okviru projekta skupnega ukrepanja Advantage, doc. dr. Branko Gabrovec, z NIJZ:

»Projekt skupnega ukrepanja Advantage velja za prvi projekt skupnega ukrepanja, ki naslavlja preprečevanje krhkosti in je sofinanciran s strani Evropske komisije v okviru tretjega zdravstvenega programa 2014-2020. Slovenijo kot eden od partnerjev projekta zastopa tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje, ki vodi delovni sklop obvladovanja krhkosti na ravni posameznika. Tako spodbuja učinkovite in uspešne politike ter prispeva k razvoju in izboljšanju strategij preprečevanja in obvladovanja krhkosti v sodelujočih državah članicah EU. Naslavlja tudi ukrepe, predvidene v okviru aktivnosti, ki jih določa omenjena resolucija in s tem predstavlja korak naprej k implementaciji ukrepov v slovenskem sistemu zdravstvenega varstva.«

Namen projekta skupnega ukrepanja Advantage je pripraviti priporočila oblikovalcem politik za sistematično obvladovanje krhkosti na ravni držav članic Evropske unije. Prvi korak, ki je bil v okviru delovnega področja obvladovanja krhkosti na ravni posameznika narejen v to smer, je poročilo o trenutnem stanju na področju obvladovanja krhkosti. Ta temelji na obsežnem pregledu literature z več področij, ki naslavljajo obvladovanje krhkosti na ravni posameznika (preventiva, klinična obravnava, prehrana, telesna aktivnost, zdravila, informacijsko-komunikacijske tehnologije) in omogoča pregled nad dosedanjimi dognanji o tem, kaj na področju preprečevanja in obvladovanja krhkosti deluje in kaj ne.

V letošnjem letu je bilo izvedeno anketiranje držav članic Evropske unije glede trenutnega stanja in morebitnih dobrih praks z vidika uporabe orodij, upoštevanja smernic in ostalih strateško usmerjenih sistemskih ukrepov na navedenih področjih, ki bo rezultiralo v poročilu o klastrih držav članic Evropske unije kot okvir za oblikovanje politik na področju krhkosti.

Reševanje problematike krhkosti presega meje posameznih strokovnih področij; obvladovanje krhkosti in zgodnje intervencije na tem področju namreč zahtevajo širok multidisciplinaren pristop. Zato je letošnja mednarodna konferenca, ki naslavlja obvladovanje krhkosti, plod sodelovanja strokovnjakov iz različnih področij. Le skupaj smo namreč lahko kos izzivom, ki jih današnji čas postavlja pred strokovnjake, odločevalce, še posebej pa vsakega izmed nas. Doc. dr. Branko Gabrovec, z NIJZ: »

Tudi Nacionalni inštitut za javno zdravje je prepoznal svojo osrednjo povezovalno vlogo in na tej drugi mednarodni konferenci na temo krhkosti skupaj s svojimi partnerji in vsemi govorci ne predstavlja zgolj vmesnih rezultatov projekta, ampak v ospredje postavlja tudi aplikativne poglede in rešitve, ki lahko pripomorejo k primarni, sekundarni in terciarni preventivi ter obravnavi krhkosti«.

Raziskave med drugim kažejo na pomembno vlogo prehrane in telesne aktivnosti pri preprečevanju in obvladovanju krhkosti. Gregor Veninšek, dr. med., z UKC LJ: »Ustrezna telesna aktivnost in primerna prehrana pomagata pri vzdrževanju ali celo pridobivanju mišične mase. Vendar je pri starejših ljudeh, ki so praviloma bolj izpostavljeni tveganju za razvoj krhkosti, stvar nekoliko zapletena z gibalnimi omejitvami, ki izhajajo iz degenerativnih sprememb sklepov, kosti in kardiovaskularnega sistema ter tudi s starostno pogojenimi metaboličnimi spremembami. Zato mora biti obravnava, praviloma starejšega posameznika, pri katerem je prisotno tveganje za razvoj krhkosti, nekoliko prilagojena.« 

Poleg prehrane in telesne aktivnosti lahko pri preprečevanju in obvladovanju krhkosti pomembno vlogo odigrata tudi obvladovanje polifarmakoterapije oziroma ustrezno predpisovanje zdravil ter ustrezna klinična obravnava. Gregor Veninšek, dr. med., z UKC LJ: »Problem krhkosti v Sloveniji trenutno ni naslovljen sistematično. Predlagamo model obravnave krhkih posameznikov, ki v slovenski prostor uvaja nove aktivnosti v obstoječe strukture zdravstvenega sistema in predvideva razvoj novih.« Kot podpora pri aktivnostih na področju preventive in obvladovanja krhkosti pa lahko pomembno vlogo odigrajo tudi informacijsko-komunikacijske tehnologije.

1 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Evropska-Unija-Demografsko-Staranje







Domov
Powered By GeekLog