Buče so v 15. stoletju iz Srednje Amerike pripeljali v Evropo Španci. Evropejci smo jih sprva uporabljali le za okras, nato z njimi krmili živali, danes pa so buče vse bolj priljubljeno živilo. Uporabno je njihovo meso, pečke in cvetovi.
Buče se razlikujejo po velikosti, obliki, barvi mesa in lupine. Razlikujejo se tudi po tem, koliko časa jih lahko skladiščimo, in seveda tudi po okusu ter aromi, ki lahko spominja na orehe, lešnike, kostanj in sadje. Aroma pri nas priljubljenih buč sorte Hokkaido pa nekoliko spominja na škampe.
Zanimiva in pisana dopolnitev jedi
Uporaba buč v kulinariki je zelo raznovrstna, saj lahko iz njih pripravimo številne slane in sladke jedi. Zelo okusne so na primer blanširane buče v solati, ki jim dodamo malo narezanega česna ali čebule, sesekljana sveža zelišča (bazilika, origano) in jih zabelimo z mešanico oljčnega olja ter balzamičnega kisa. Zanimive okuse tudi dobimo, če solati iz buč dodamo narezane oreščke, bučna semena, sir feto, rukolo... Marsikdo pozna ocvrte in pečene bučke (tudi na žaru), slednje so še boljše z malo na drobno sesekljanega česna in s kančkom oljčnega olja. Na tanko narezane buče lahko uporabimo kot »posteljico« na krožniku, na katero položimo na manjše koščke popečeno meso, rižoto, čičeriko, kvinojo, ajdo, idr.
Zelo okusna je nadevana buča, ki jo spečemo v pečici. Bučo po dolgem prerežemo na dve enaki polovici, odstranimo semena, nadev pa je lahko različen: zelenjavni, mesni, mešan, riž, pomešan z zelenjavo, zelenjava s sirom, enak nadev kot za polnjene paprike .... Popularna jedi iz buč sta kremna bučna juha in bučni pire, buče pa lahko vložimo v kis ali pa iz njih pripravimo pecivo (npr. bučni zavitek), marmelado, kompot, celo sladoled. Uporaba buč je pravzaprav omejena le z našo domišljijo.
Energijska in hranilna vrednost buč
»Bučno meso vsebuje malo energije, le nekaj nad 20 kcal (84 kJ)/100 g, saj je v njem veliko vode in malo maščob in sladkorja, količine so nekoliko odvisno tudi od vrste buče. Buče so torej dobro živilo za tiste, ki želijo izgubiti nekaj odvečnih kilogramov, seveda pa morajo pri pripravi buč skopariti z energijsko bogatejšimi zabelami.
Pri pripravi pa je vendarle dobro dodati nekaj maščobe, saj buče vsebujejo karotenoide (sodijo med antioksidante), ki se v črevesju bolje absorbirajo, če je v zaužitem obroku tudi nekaj maščobe,« opisuje energijske in hranilne vrednosti buč dr. Tanja Pajk Žontar in dodaja: »Buče vsebujejo tudi vitamine (B1, B2, K) in minerale, še posebej kalij, cink in magnezij. Da bodo buče med pripravo izgubile čim manj koristnih snovi, svetujemo, da jih, narezane na večje kose, skuhate na način »aldente«.«
Čeprav so buče so energijsko revno živilo, pa to ne drži za bučna semena. Vsebujejo precej maščobe (več kot 30 %), zato je njihova energijska vrednost več kot 500 kcal (2.090 kJ)/100 g, kljub navedenemu so bučna semena v primerjavi s slanimi prigrizki boljša izbira, še posebej, če niso soljena, saj vsebujejo več beljakovin, prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov.
Buče pa imajo pomembno mesto tudi v ljudskem zdravilstvu, saj jim pripisujejo veliko ugodnih učinkov na naše telo.
Buče so v 15. stoletju iz Srednje Amerike pripeljali v Evropo Španci. Evropejci smo jih sprva uporabljali le za okras, nato z njimi krmili živali, danes pa so buče vse bolj priljubljeno živilo. Uporabno je njihovo meso, pečke in cvetovi. 
