Nič, razen Evolucije zavesti, ni pogoj za našo duhovno rast. Ne glede na to, kaj vse natlačimo v naš razum. Vse to bo Evolucija prestopila, kot bi mi prestopili mravljo. Tudi otrok pri svojih prvih korakih ne potrebuje kakšnega posebnega priročnika z navodili za uporabo nog. Dobrodošla je edino kakšna ljubeča roka s pravšnjo mero opore.
Niti prehrana (vegetarijanstvo) ni pogoj, kot to zmotno mislijo mnogi. Je pa vegetarijanstvo posledica razvoja zavesti. Je nova resničnost, ki izhaja iz delovanja prebujene Težnje našega ljubečega Bit-ja. Tudi izobraževanje v kakršni koli duhovni smeri ni pogoj, je pa lahko posledica vpliva notranje Težnje. Notranja Težnja sicer sama po sebi ni nikakršna znanost. Je čista preprostost. Kot znanost jo želi prepoznavati naš ego, da jo potem lahko razkazuje v podobi lastne pomembnosti.
Zamislite si mater, ki z brezpogojno ljubečo naklonjenostjo, nežno in pomirjeno boža svojega otroka med spokojnim spancem. Solza radostne predanosti, ki ji napolni oko, izhaja iz Težnje. Rabimo iz tega delati kakšno znanost? Rabi morda mati kakšen priročnik za božanje? Rabite morda vi priročnik, da to razumete? Verjamem, da ne.
Evolucija pač še ni te Težnje postavila v središče našega bivanja. Vendar bo počasi postajala pretežna vsebina našega delovanja in resničnosti. Težnja se izraža skozi naše ljubeče čutenje in ljubeče delovanje. Čutenje in razum se izključujeta. Čutenje »domuje« v tem trenutku, razum (ego zavest) pa v časovni resničnosti (preteklosti in prihodnosti).
Ego=čustva; Težnja(Bit)=Čutenje. Čutenje v sebi ne nosi svojega nasprotja, tako kot čustva. Brezpogojna Ljubezen je več kot čustvo. Tudi ona je Luč, ki ne rabi goriva in sveti neodvisno od povračila.
Lučka Težnje ljubečega Bit-ja, se bo hočeš nočeš, prižgala v vsaki zavesti. Kot kresnička v jasni poletni noči bo pritegnila našo pozornost. Lepota, preprosta vendar čarobna, bo postala glavni predmet našega notranjega raziskovanja. To je tista Lepota, ki bo rešila svet. Spoznali bomo, da ta Lepota izhaja iz nas. Samospoštovanje bo dobilo novo dimenzijo. Ponižno in hvaležno bomo sprejeli svoje poslanstvo. Začeli bomo ustvarjati čutno resničnost.
Že slišim kako ego komentira: »Ali se bomo cel ljubi dan samo božali? Kakšen dolgčas!«
Nič, razen Evolucije zavesti, ni pogoj za našo duhovno rast. Ne glede na to, kaj vse natlačimo v naš razum. Vse to bo Evolucija prestopila, kot bi mi prestopili mravljo. Tudi otrok pri svojih prvih korakih ne potrebuje kakšnega posebnega priročnika z navodili za uporabo nog. Dobrodošla je edino kakšna ljubeča roka s pravšnjo mero opore. 
