Intervju z visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton
Kako bo delovala nova Evropska služba za zunanje delovanje (EEAS) glede na to, da države članice še vedno vodijo svojo avtonomno zunanjo politiko? Zakaj je EEAS pomembna za državljane?
Pri Evropski službi za zunanje delovanje ne gre za ustvarjanje 28. zunanje politike, pač pa za priznanje, da je enotno sporočilo vseh 27 držav članic EU o nekem zunanjepolitičnem vprašanju bolj učinkovito in odmevno v svetu.
Če pomislimo, denimo, na gospodarsko blaginjo, državljani EU potrebujemo boljše trgovinske dogovore in kot sedemindvajseterica imamo pri sklepanju trgovinskih dogovorov večjo gospodarsko moč. Če bomo pri večjih zunanjepolitičnih vprašanjih, kot so varnost in stabilnost v svetu ter posledice podnebnih sprememb, govorili skupni jezik in nastopali z enotnimi stališči, lahko dosežemo bistveno več.
Naj poudarim, da je EEAS služba in smo jo namenoma poimenovali tako, saj služi državljanom EU. Ljudje si v svojem življenju želijo stabilnosti in varnosti, želijo živeti v svetu brez terorizma, imeti dobra delovna mesta, potovati – vsak med nami si torej želi imeti vse tisto, kar ga veseli in za kar je vredno živeti, ter vse to zagotoviti tudi svojim potomcem.
Vse to je povezano tudi z zunanjo politiko. Da je svet varnejši in bolj stabilen, da imamo večjo gospodarsko moč, da lahko potujemo in odkrivamo nova mesta – vse to je odvisno od dobrih zunanjepolitičnih odnosov.
Kako se soočate z različnimi zunanjepolitičnimi stališči, ki jih imajo včasih države članice?
Države članice svojo zunanjo politiko deloma utemeljujejo na nacionalnih interesih, kar je tudi njihova pravica. Ko predsedujem Svetu za zunanje zadeve, 27 zunanjih ministrov razpravlja o vprašanjih, ki skrbijo in zadevajo vse. Zadeve, kot so Bližnji vzhod, Iran, Sudan, pirati v Somaliji, namreč vplivajo na življenja naših državljanov. Kjer je mogoče, oblikujemo skupno stališče, ki nam daje več moči za enoten nastop na mednarodnem prizorišču.
Ali menite, da bi morali biti diplomacija in zunanja politika bolj transparentni, kot sta sedaj, ali zagovarjate bolj tajno diplomacijo in zunanjo politiko?
Menim, da je vedno treba imeti možnost za zasebne pogovore. Glede na to, da sem se v svoji karieri veliko ukvarjala s svobodo informiranja, menim, da je za državljane zelo pomembno, da so seznanjeni z dogajanjem na vladni ravni in da ga razumejo.
Seveda pa vedno obstaja tudi potreba po iskrenosti in odprtosti na javnih razpravah in sestankih ali pa odprtih pogovorih, ki jih imajo ljudje po svetu, saj nam pristni odzivi pomagajo pri ustvarjanju zunanje politike. To ne pomeni vedno, da so to stališča ljudi v domovini in da jih bomo prenašali naprej, vendar pa na ta način dobimo veliko informacij, kar je zelo pomembno.
Kaj je po vašem mnenju trenutno najpomembnejša zunanjepolitična prednostna naloga Evropske unije?
Iran je trenutno najnujnejša, čeprav ne najpomembnejša politična tema, saj je decembra lani v Ženevi potekalo srečanje z Iranci, na podlagi katerega naj bi se pričeli pogovori o zmogljivosti njihovega jedrskega orožja. To je zame vsekakor pomembno zunanjepolitično vprašanje. Če pa pogledamo po svetu in če pogledamo s perspektive 27 držav članic EU, so prednostne naloge različne.
Seveda se vse članice zavedajo, da je, kadar je le mogoče, treba imeti močan, enoten pristop, ki temelji na dogovor. To velja predvsem za naše odnose z Rusijo, Kitajsko, Indijo in ZDA. Po mojem mnenju med zelo pomembne prednostne naloge sodijo tudi naše dejavnosti v sosedstvu. Ugled EU bo namreč temeljil na tem, kako učinkoviti bomo v prihodnosti pri naši podpori sosedskim državam.
Intervju z visoko predstavnico EU za zunanje zadeve in varnostno politiko Catherine Ashton
