|
||||||
|
|||||||
»Kdo so ostareli ljudje, ki so ostali sami? Tisti, ki so živeli sebično življenje – ki so zahtevali razvedrilo, ko bi morali biti sami tisti, ki bi zabavali. Sreča in razvedrilo prihajata od znotraj, iz ljubezni do dela in knjig.
Če tega vrelca mladosti ne odkrijemo, preden nas doleti starost, se bomo na koncu znašli sami,« je zapisal zdravnik John H. Tilden( 1851 – 1940) pred sto leti v zdaj tudi v slovenščino prevedeni izjemni knjižici z naslovom Temeljni vzrok bolezni: zastrupitev krvi ali toksemija. V njej trdi, da imajo bolezni en temeljni vzrok – zastrupitev krvi. In da je zato tudi zdravljenje eno samo: čiščenje.
Kot se zdravijo živali, naj se zdravimo tudi ljudje. Veliko počivati v tišini, postiti se, ohranjati toploto, veliko piti in gojiti dobre misli. Bolezen je posledica napačnega življenjskega sloga – pojavi se, kadar kršimo zakone telesa in duše, gojimo umazane fizične in miselne navade. »Če dobro živimo danes,« je prepričan zdravnik s polstoletno prakso in vseživljenjskim raziskovanjem, kar pomeni, da »živimo za zdravje duha in telesa – nam ni treba skrbeti za bakterije (viruse itd., op. p.), ki se bodo pojavile jutri.«
Kdo so ostareli ljudje, ki so ostali sami? je vprašanje, ki si ga pogosto zastavljam. Ker želim bivati polno do konca in nočem biti osamljena na stare dni. Kar me spodbuja, da DANES živim izpolnjeno življenje, saj bo jutri posledica tega, kako živim danes. Tudi umiranje bo posledica današnje polnine. Moje erotike.
Pomladna zvezda založbe Mladinska knjiga je roman imenitne prevajalke finskega pisatelja Arta Paasilinne Jelke Ovaska Severnica nad Olimpom. Roman, ki ga boste prebrali na dih. Roman, ki vas bo spodbudil k radosti in radoživosti bivanja. Ker govori o ljubezni v zrelih letih. Potemtakem tudi o tem, da ostarelim ljudem ni potrebno ostati sami. Kdor je erotično bitje, se pravi bitje ljubezni, ni nikoli sam. Ker ljubi. In je ljubljen.
»Trdim, da ne poznam nič drugega razen ljubezenskih zadev,« je rekel že modri Sokrat v Platonovem Simpoziju. Enako modri pred njim in za njim, denimo ljubljeni Hafis, ki pojel: Edino, kar lahko kadarkoli zanima Modrega človeka, je/ kako dajati Ljubezen! Zato je bil Eros, bog ljubezni, po katerem smo dobili pojem erotika, zelo veličastno in pomembno božanstvo. Takole ga je označila svečenica Diotima v Simpoziju: »Modrost sodi med najlepše reči, Eros pa je ljubezen do lepega, tako da je Eros nujno filozof.« Zazrt v to, kar je vredno ljubezni. In to, »kar je vredno ljubezni, je res lepo, nežno, popolno in blaženo,« ve Diotima. Lepo je dobro, poudarja: »Ljudje pač ne ljubijo ničesar drugega razen dobrega.«
Kot da se je glas svečenice Diotime naselil v pisateljico Jelko Ovaska in ji šepetal, kako naj spregovori o erotiki, da bodo sodobni ljudje razumeli, česar zlasti moški še debeli dve tisočletji po Sokratovem «razkritju« ne morejo zapopasti. Da erotika ni isto kot seks. Da je seks le del erotike, pa še to ne nujno. Tudi brez njega gre, če zares ljubimo, znamo gojiti bližino, si izkazujemo spoštovanje in občudovanje. In gojimo lepoto v svoji duši. Za to je molil veliki Sokrat: »Dragi Pan in vsi drugi bogovi, naklonite mi, da postanem lep v tem, kar je znotraj; vse, kar imam od zunaj, pa naj bo prijateljsko naklonjeno temu, kar je znotraj v meni.«
Ko se glavna junakinja Severnice nad Olimpom, upokojena dvainšestdesetletna profesorica Aina s Finske, spominja propadlega zakona, pripovedovalka zapiše: »Spomnila se je, kako je Juhaniju večkrat zaman poskušala razložiti, da erotika ni zgolj prihajanje vanjo v pričakovanju sprostitve. Nekoč mu je omenila, da je orgazem pravzaprav izguba energije, a jo je zavrnil, da je čudaška.« Ko prek interneta sreča junaka svojega srca, šarmantnega pet let starejšega Grka Spirosa, mu hoče pojasniti isto, to razliko med erotiko in spolnostjo. On, tipičen patriarhalni moški, ji odpiše: »Pri nas radi rečemo, čim več žensk osreči moški, bolj mu bodo bogovi naklonjeni. Najbrž nam je to ostalo še iz antičnih časov in iz mitologije, ko so bili moški bojevniki, modreci in premetenci, ženske pa varuhinje ognjišča.« In konča: «Naj te Eros razsvetli!« Ona njemu odgovori: »Dragi Spiros, mislim, da sem glede erotike kar razsvetljena. Brez dvoma smo ljudje, pa ne samo ljudje, po prapragenih erotična bitja.« Mu razloži, kaj erotika pomeni njej: »Erotiko pojmujem kot celost življenja. Erotika je misel, je gib, je pogled, je dotik, menim, da nas spremlja na vsakem koraku od najnežnejših, komaj slišnih tonov v crescendo. Erotika je tudi povsod okoli nas. Mar ni lepo videti božajoče prepletanje brezovih vej v krošnjah, kako cvet na jablani željno čaka na čebelo in kako je pomladni zrak poln cvetnega prahu, brez katerega ni življenja. Mar nas Vivaldi ne popelje v svet predajanja, Lizstova ljubezen do domovine je polna erotike, pa Sibeliusova Finlandija ali pa tvoj Bolero. Mar branje Lorce ni erotično? In kaj šele Visoka pesem!« Nakar povzame: »Zame je erotika, tako kot jo pojmujem, svetost življenja.«
Aina je imela pred Spirosom eno samo globoko erotično izkušnjo -- s Pakistancem, ki ji je razložil in pokazal, »da je erotika bistvo našega življenja, da je ne smemo zlorabljati in zato tudi ne spolnosti, ampak da jo moramo negovati kot nekaj najbolj dragocenega v nas in med nami.« In še to jo je naučil sledilec modrecem z Vzhoda, »da lastno erotiko lahko doživljaš le, če ti uspe doseči notranji mir, s čim manj razdvojenosti, brez obremenjevanja s preteklostjo in hlastanjem po prihodnosti, pomešani s strahom.« (Naj brž pridodam isto misel velikega zdravitelja dr. Tildna: »Strah povzroči tisočkrat več škode kot kateri koli drugi vzrok toksemije.«)
Ah, kako čarobna so lahko zrela leta, če znamo živeti erotično! Če žarimo zaupanje v življenje, srkamo lepoto, ki je je dovolj vsak trenutek v nas in okoli nas, in svojo pozornost namenjamo dobroti, modrosti in celovitosti bivanja. Ni čudno, da je Aina očarala Spirosa do te mere, da jo je sprejel v celoti in s tem tudi njeno umevanje erotike. Ko jo je našel »razprostrto na soncu, ležala je pomirjeno, spravljena s seboj je svoje razkošje odela v milino, nič pohotnega in izzivalnega ni videl na njej«, je razumel: »Če se je sedaj dotaknem, bi oskrunil lepoto tega trenutka, razvrednotil bi njo in sebe.« In ga je obšlo, tega velikega ženskarja, da v njem ni pohote, samo oboževanje in ljubezen. »Pred menoj je ženska in boginja hkrati, ki mi vsak trenutek izkazuje svojo brezpogojno ljubezen in me blagoslavlja z občudovanjem in spoštovanjem, z razumevanjem in željnostjo, me osvobaja preteklosti in naju ne bremeni s prihodnostjo.«
Zato, samo zato se potem lahko zgodi tudi seks. Seks kot srečanje z bogom.
Manca Košir
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Erotika-Zrela-Leta-Starost-Ljubezen
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
