EU mit V tokratnem mitu smo pregledali statistiko in razmišljali o zaposljivosti starejših, v slovarčku pa pojasnjujemo pojma jamstvo za mlade in Erasmus za mlade podjetnike.
Starejši niso zaposljivi. Res ne? Mit le delno drži. Naj pojasnimo: število starejših od 55 let se je v sedemindvajseterici med letoma 1990 in 2010 dvignilo za 5 odstotkov (s 25 na 30), projekcije staranja prebivalstva pa napovedujejo, da bo njihovo število do leta 2060 doseglo 40 odstotkov celotnega prebivalstva.
Starostniki tako po eni strani pomenijo precejšnjo obremenitev pokojninskih blagajn, po drugi strani pa zaradi kakovostnejšega življenja in izboljšanega sistema zdravstvenega varstva ostanejo vitalni tudi v zrelem obdobju življenja. Države članice in Evropska unija si zato prizadevajo, da bi z ustreznimi ukrepi starejše delavce spodbudili k ohranitvi zaposlitve.
Izboljšani delovni pogoji, prilagojeni zdravstvenemu stanju in potrebam starejših delavcev,
boljši dostop do vseživljenjskega učenja, s katerim lahko obnovijo svoja znanja,
spremembe v davčnih sistemih, ki starejše spodbujajo h kasnejši upokojitvi.
In kaj o uspešnosti izpeljanih ukrepov pravi statistika? Med zaposlenimi v starostni skupini med 55 in 59 let je povprečje v državah članicah med letoma 2000 in 2010 zraslo za deset odstotnih točk (s 50,3 odstotka na 60,9 odstotka), v starostni skupini med 60 in 64 let pa s 23 na dobrih 30 odstotkov.
Na Danskem in Finskem je bilo leta 2010 zaposlenih več kot 70 odstotkov ljudi med 55 in 59 letom, na Švedskem celo več kot 80 odstotkov. Med državami z najnižjim deležem starejših zaposlenih zasledimo tudi Slovenijo s slabimi 47 odstotki, slabše se je odrezala le Poljska, kjer je zaposlenost še za odstotek nižja. Še večje so razlike v starostni skupini med 60 in 64 letom, kjer je z 61 odstotki zgled zopet Švedska, na samem dnu pa je Madžarska s 13 odstotki zaposlenih.
Razmišljanje o nezaposljivosti starejših nas pripelje do dveh zaključkov:
zaposlenost starejših se je v zadnjem desetletju močno povečala,
zaposlenost te starostne skupine še vedno ni visoka; med državami pa obstajajo velike razlike.
Mini slovarček
Jamstvo za mlade Evropska komisija je konec leta 2011 sprejela pobudo »Priložnosti za mlade«, s katero poziva države članice, zastopnike delavcev in podjetja, naj združijo moči in odločno ukrepajo proti brezposelnosti mladih. Del pobude je tudi pomoč državam članicam v višini 4 milijonov evrov za uvedbo programa »jamstvo za mlade«.
Program bo omogočil, da bodo mladi v štirih mesecih po zaključku šolanja zaposleni, se naprej izobraževali ali se usposabljali. Strategija Evropa 2020 predvideva, da se bo zaposlenost v EU dvignila na 75 odstotkov, pri doseganju zastavljenega cilja pa bo državam članicam v pomoč tudi jamstvo za mlade.
Erasmus za mlade podjetnike Program Erasmus za mlade podjetnike novim podjetnikom ponuja priložnost, da do šest mesecev delajo z izkušenim podjetnikom v njegov malem ali srednje velikem podjetju v drugi državi članici EU. Od začetka programa v prvi polovici leta 2009 je v izmenjavah sodelovalo več kot 900 novih podjetnikov, z že omenjeno pobudo »Priložnost za mlade« pa Komisija v letu 2012 načrtuje še dodatnih 600 izmenjav. Poleg izmenjave izkušenj program mladim in izkušenim podjetnikom omogoča, da vzpostavijo nove poslovne stike, razširijo svojo mrežo poslovanja in zaradi osebnega poznanstva lažje pridejo do informacij o priložnostih v drugi državi EU.
V tokratnem mitu smo pregledali statistiko in razmišljali o zaposljivosti starejših, v slovarčku pa pojasnjujemo pojma jamstvo za mlade in Erasmus za mlade podjetnike.
