Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Elektrika-Ogrevanje-Podnebne-Spremembe

Trajnostna energetska tranzicija v lokalnih skupnostih torek, 26. april 2016 @ 10:51 CEST Uporabnik: Sonce Lokalne skupnosti igrajo pomembno vlogo pri blaženju podnebnih sprememb. Elektrika in ogrevanje za občinske zgradbe, občinski vozni park in ulična razsvetljava so področja, kjer imajo občine popoln nadzor in lahko samostojno uvajajo ukrepe za povečanje energetske učinkovitosti in uporabo energije iz obnovljivih virov. Številne slovenske občine pri tem delajo velike korake, saj prepoznavajo sinergijske koristi ustvarjenih javnofinančnih prihrankov, poslovnih priložnosti in kakovostnih delovnih mest, povečane samooskrbnosti in izboljšanega življenjskega standarda občanov. Zaradi stalnega zmanjševanja obremenitev okolja z načrtnim in postopnim delom na različnih področjih učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije je Občina Zagorje ena od dobrih praks, ki jih je Umanotera izbrala v okviru projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. Kot energetski manager 23 občin v Primorski regiji pa je med dobre prakse uvrščena Goriška lokalna energetska agencija (GOLEA), ki je v zadnjih letih o priložnostih energetske tranzicije ozaveščala in izobraževala občine in državljane ter izvedla energetsko opismenjevanje v šolah, ki je doseglo več kot 20.000 učencev in učiteljev. Pozornost so zbudili z inovativnim modelom izvajanja energetske prenove javnih objektov in javne infrastrukture brez lastnih finančnih sredstev občin, z energetskim menedžmentom pa občinam omogočajo tudi učinkovito črpanje sredstev iz nacionalnih in evropskih skladov. Občina Zagorje je dober primer stalnega zmanjševanja obremenitev okolja z načrtnim in postopnim delom na različnih področjih učinkovite rabe energije in obnovljivih virov energije. Rezultat so manjši stroški energije in čistejši zrak, posredno pa tudi razvoj zelenih delovnih mest, saj se z obnovo stavb krepijo gradbena podjetja, z ogrevanjem na biomaso lokalni lastniki gozdov, s sodobnimi pristopi (monitoring, vsebine raziskovalne enote OLEA) pa tudi tehnološko razvojna podjetja. V obdobju 2009–2012 so sistematično in celovito energetsko prenavljali večstanovanjske objekte. Toplotno so izolirali skoraj 400 stanovanj s skupno površino 27.140 m2. Celotna raba energije se je zmanjšala iz cca 2.457 MWh/leto na cca 1.400 MWh/leto. V dveh šolah je bila v okviru energetske sanacije uvedena soproizvodnja električne energije in toplote. Občina širi in delno obnavlja daljinsko ogrevanje na biomaso. V sistemu javne razsvetljave so že 45 odstotkov svetil zamenjali z okolju prijaznejšimi in energijsko varčnimi. Občina že od leta 2010 javne objekte, ki so deležni energetskih sanacij, vključuje v centralni nadzorni sistem. V stavbah spremljajo temperaturo, vlago in vsebnost CO2 v notranjem zraku ter beležijo podatke o energentih (elektrika, zemeljski plin, ELKO in daljinska toplota). Priključeni sta tudi sončni elektrarni na Kulturnem centru Delavski dom Zagorje in na strehi Osnovne šole Ivana Skvarče. Sistem je postavljen po logiki delovanja pametnih mest (Smart City) in bo poleg spremljanja v prihodnosti omogočal krmiljenje sistemov na daljavo. Od komunalnih sistemov so priključeni vodovod, črpališča kanalizacijskega sistema ter javna razsvetljava. Poseben segment sistema je demonstracijska enota OLEA, kjer se prav tako spremljajo vsi ključni parametri. Z rezultati monitoringa seznanjajo občane in jih ozaveščajo o pomenu varčevanja z energijo. V treh javnih stavbah so nameščeni monitorji, kjer se lahko vidi trenutna poraba energentov in proizvodnja energije iz obnovljivih virov energije. Občina ima za vse javne stavbe skladno z veljavno zakonodajo izdelane energetske izkaznice ter uvedeno energetsko knjigovodstvo. Župan je podpisal Konvencijo županov - zavezo lokalni trajnostni energiji. Na občini so tudi zelo uspešni pri pripravi projektov, za katere pridobivajo nepovratna sredstva iz evropskih in nacionalnih skladov. Goriška lokalna energetska agencija (GOLEA) kot energetski manager aktivno dela s 23 občinami v Primorski regiji. Opravljajo razvojne, raziskovalne, izobraževalne in svetovalne dejavnosti ter pri tem promovirajo in pospešujejo stalno izboljševanje energetske učinkovitosti (URE) ter uvajanje uporabe obnovljivih virov energije (OVE) z usmeritvijo k maksimiranju lokalne energetske samooskrbe regije in krepitvi blaginje tam živečih ljudi. Uspešnost agencije se odraža v priznanjih En.občina za energetsko najbolj učinkovite občine, ki so jih prejele občine Miren-Kostanjevica (2011), Tolmin (2012), Divača (2013) in Brda (2015). Značilnost agencije je celovitost pristopa z nudenjem neodvisne strokovne pomoči pri izvedbi organizacijskih ukrepov in investicij v URE in OVE ter s spremljanjem doseženih učinkov. Uspešno širijo znanja na zrelih in inovativnih tehnologijah obnovljive energije. Primeri uspešno izvedenih projektov so sončna elektrarna na protihrupni ograji ob hitri cesti Vrtojba - Selo, solarni hladilni sistem v vrtcu v občini Piran, prenova 12 kotlovnic na biomaso, ki skupaj ogrevajo 29 objektov, šest sistemov daljinskega ogrevanja na lesno biomaso ter energetska sanacija 7 objektov: prenova 5 streh, 6 fasad in stavbnega pohištva na 7 objektih. Osredotočajo se tudi na sisteme trajnostne mobilnosti v primorskih občinah, izredno aktivni pa so na področju ozaveščanja in izobraževanja o nacionalnih energetskih politikah ter razpoložljivih spodbudah za energetsko učinkovitost in obnovljive vire energije za lokalne skupnosti in državljane. Izvajajo obsežen izobraževalni program v podjetjih ter osnovnih in srednjih šolah. Energetsko opismenjevanje je doseglo preko 20.000 učencev in učiteljev. Svojo dejavnost izpopolnjujejo in širijo s sodelovanjem v številnih evropskih projektih na področju URE in OVE. Pozornost so zbudili z inovativnim modelom izvajanja energetske prenove javnih objektov in javne infrastrukture brez lastnih finančnih sredstev občin. Tako je že opravljena sanacija javne razsvetljave v občinah Brda in Miren - Kostanjevica. Projekt »Slovenija znižuje CO2: dobre prakse«, ki ga izvaja Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, iz sredstev Sklada za podnebne spremembe financira Ministrstvo za okolje in prostor. Podrobni opisi dobrih praks in njihovih večplastnih koristi so na voljo v katalogu dobrih praks, objavljenem na spletni strani projekta Slovenija znižuje CO2: dobre prakse. Komentarji (0) www.pozitivke.net