ZPS test električnih in baterijskih vrtalnikov: Pri izbiri imejte v mislih uporabo
petek, 29. marec 2013 @ 22:52 CET
Uporabnik: Sonce
Slovenci brez dvoma sodimo med najbolj »ročne« narode v Evropi. V vsakem slovenskem domu tako ne sme manjkati komplet osnovnega orodja, v katerem je poleg obveznega kladiva, klešč, nekaj izvijačev in ključev neredko še precejšnja paleta električnega orodja.
Prva violina v tej paleti je vrtalnik, ki je načeloma zelo vsestransko orodje, a prav v vsestranskosti tiči največja past – izbira primernega vrtalnika ni preprosta. Na prodajnih policah namreč najdemo kar tri osnovne vrste vrtalnikov, ki so po funkcijah in tudi namenu tako različni, da jih ne moremo več neposredno primerjati med seboj. Kateri vrtalnik izbrati:
1.Udarni vrtalniki (žični)
Z izrazom »vrtalnik« (v pogovornem jeziku »bormašina«) ima pravzaprav večina v mislih udarni vrtalnik. Udarni zato, ker ima vgrajeno ozobljenje, ki pri vrtanju udarja po konici svedra. S tem je omogočeno vrtanje v trde materiale (opeka), vendar pa je mehanizem učinkovit le toliko, kot je močan uporabnik – ta se mora nasloniti na vrtalnik in po nekaj luknjah postane delo precej naporno. V beton je s takšnim vrtalnikom mogoče izvrtati le zelo majhne izvrtine.
Udarni vrtalnik je primeren predvsem za mehkejše materiale (les, kovina), saj zadostuje oster sveder, primerna hitrost vrtenja in malce izkušenj. Primerni so tudi za vijačenje. Udarni vrtalniki omogočajo tudi natančno omejitev navora vijačenja, da so vsi vijaki ravno prav priviti – ne preveč in ne premalo.
Udarni vrtalnik s priključnim kablom je še vedno najprimernejša izbira za občasna domača opravila. Na voljo ima dovolj vrtljajev ali navora za natančno vrtanje in učinkovito vijačenje. Če uporabnik primerno skrbi zanj, bo služil deset let in več.
2. Baterijski vrtalniki
Nerodnosti s priključnim kablom in dejstvo, da včasih uporabljamo vrtalnik tudi na krajih, kjer ni električnega priključka, je spodbudila razvoj baterijskih vrtalnikov. Zaradi šibkih akumulatorskih baterij so bili sprva uporabni bolj kot vijačniki, danes pa so zmogljivosti sodobnih izdelkov podobne kot pri žičnih vrtalnikih. Najboljši modeli uporabljajo litij-ionsko baterijo in čim večja je njena zmogljivost, več moči imamo na voljo. Pred nakupom bodite pozorni na zmogljivosti baterije in na podatek, kako hitro se sama izprazni (t. i. »samopraznjenje«, lastnost, da se baterija izprazni, čeprav ni v uporabi). Vrtalnik pogosto mesec ali dva počiva in s časom se energija baterije zmanjšuje. Zmogljiv polnilnik jo lahko ponovno napolni tudi prej kot v eni uri, manj zmogljiv pa potrebuje tudi 3 ure in več.
Sodobni baterijski vrtalniki so idealni za vijačenje. Z veliko zalogo navora lahko hitro privijamo tudi večje vijake, natančno lahko nastavimo končni navor, imamo velik nadzor pri privijanju in odvijanju in nikoli se ne bomo zapletli v električni kabel. Pri montaži konstrukcij ali pohištva so baterijski vrtalniki skoraj nepogrešljivi. Pazljivi moramo biti le pri izboru pravega vijačnega nastavka.
Če pogosteje potrebujete vrtalnik za delo v prostorih brez elektrike in če veliko vijačite, potem je baterijski vrtalnik ustrezna izbira. Sodobni modeli imajo dovolj moči, le na izpraznjene baterije (potem, ko so bile več mesecev v omari) se ne smemo jeziti. Življenjska doba baterijskega vrtalnika je krajša, saj bodo baterije čez tri, štiri leta le še delno uporabne, gospodarnost nakupa novih pa je nemogoče napovedati.
3. Vrtalna kladiva
Na zunaj se vrtalna kladiva (razen po velikosti) le malo razlikujejo od močnejših udarnih vrtalnikov. Razlika se skriva v notranjosti. Takoj za vrtalno glavo je na gred pritrjen pomični bat, ki ga poganja mehanizem in tolče po glavi s svedrom. Mojster med vrtanjem orodje brez pritiska le vodi, vse vrtenje in udarjanje pa opravi motor.
Primerni so predvsem za vrtanje v kamen ali opeko. Skoraj vsa vrtalna kladiva imajo funkcijo, ko lahko vrtenje ustavimo in se lahko s kladivom potem, ko vanj vstavimo dleto s steblom SDS+, že lotimo klesanja, odstranjevanja starega ometa, ploščic, razširimo luknjo v zid in tudi kaj manjšega porušimo. Za večja rušilna dela so boljša težja kladiva z večjo udarno močjo, za domačo uporabo pa je optimalno orodje, težko od 3 do 4 kilograme. Če izklopimo udarno delovanje, dobimo navaden vrtalnik. A v resnici so za vrtanje primerni le redki modeli (dražji).
Za spoprijemanje s tršimi materiali potrebujete vrtalno kladivo. Z udarnim vrtalnikom boste že še izvrtali nekaj lukenj v opečno steno, a če jih je več ali pa je treba izvrtati v vrsti betonsko steno, je mehansko udarjanje nenadomestljivo. Celo v stanovanju z betonskimi stenami je kladivo boljša izbira, še posebej, če sami obešate stenske omarice. Za sestavljanje pohištva pa bi morali imeti v omari za orodje še baterijski vijačnik.
4. Svedri
Domači mojstri le redko namenjajo dovolj pozornosti svedrom. A kakovost izvrtine je vsaj toliko kot od vrtalnega stroja odvisna od pravilno izbranega in ustrezno nabrušenega svedra. V domači delavnici bi morali imeti tri komplete svedrov: za les, za kovino in za gradbene materiale – opeko, beton. Druge, posebne svedre kupimo sproti, če jih potrebujemo. Sicer je na trgu precej cenenih izdelkov, a pri svedrih velja malce bolj seči v žep - če nameravamo z njimi pazljivo ravnati. Cenejši svedri so primerni za občasno vrtanje, a vedeti je treba, da hitreje otopijo in se pogosteje zlomijo.
Ker so si vrtalniki v posamezni skupini med seboj različni, je pred nakupom pametno preveriti rezultate testa vrtalnikov s primerjalnikom na www.zps.si.
Slovenci brez dvoma sodimo med najbolj »ročne« narode v Evropi. V vsakem slovenskem domu tako ne sme manjkati komplet osnovnega orodja, v katerem je poleg obveznega kladiva, klešč, nekaj izvijačev in ključev neredko še precejšnja paleta električnega orodja. 
