Južno morje okoli Antarktike naj bi bilo tako nasičeno z ogljikovim dioksidom, da ga ne more sprejeti praktično nič več. Zato ta plin ostaja v atmosferi in ogreva zemljo, pravijo znanstveniki. Česa takega ni bilo pričakovati še par desetletij, zato je novica veliko presenečenje za vse, ki so ta pojav pričakovali šele v drugi polovici 21. stoletja.
Južno morje je eden največjih rezervoarjev ogljika in predstavlja kar 15 odstotkov rezervoarjev na zemlji. Takšni rezervoarji zadržijo ogljik in ta zato ne povzroča segrevanja ozračja. Tako le polovica ogljikovega oksida dejansko ostane v zraku.
Oceani naj bi od začetka industrijske dobe zadržali že kar 500 gigaton dušika, ki smo ga proizvedli ljudje, pravi Chris Rapley iz britanskega urada za Antarktiko. Vzrok za nastalo situacijo pa naj bi bili povečani vetrovi, ki so posledica segrevanja ozračja.
Največ ogljikovega dioksida oceani namreč shranjujejo v globokih vodah. Ko pa vetrovi mešajo morje, na površje prinesejo vodo iz globin in v zrak se sprosti tudi ogljikov dioksid, ki bi drugače ostal v morju. Tako pride do prenasičenja morske gladine s tem plinom in to morju onemogoča, da bi sprejelo nove količine ogljikovega dioksida.
Južno morje okoli Antarktike naj bi bilo tako nasičeno z ogljikovim dioksidom, da ga ne more sprejeti praktično nič več. Zato ta plin ostaja v atmosferi in ogreva zemljo, pravijo znanstveniki. Česa takega ni bilo pričakovati še par desetletij, zato je novica veliko presenečenje za vse, ki so ta pojav pričakovali šele v drugi polovici 21. stoletja.
