|
||||||
|
|||||||
Se spomnite datoteke o prekrasni hobitovski hiški, ki je krožila po internetu? Objava je bila tudi na pozitivkah: http://www.pozitivke.net/ekohisa. Bi želeli tako hiško imeti tudi vi? Oziroma se naučiti, kako jo lahko zgradite sami?
Če bo šlo vse po sreči, se boste morda lahko odločili za katero koli od obeh možnosti, saj eko-gradbenik Simon razmišlja o prihodu v Slovenijo, kjer bi skupaj z mojim prijateljem Aleksandrom pomagala pri gradnji hiš na posestvu Mirota Žitka na Razazijah, oziroma bi gradila tovrstne hiše ali vrtne lope ali kaj podobnega po naročilu.
Kako to, da hočeta prav v Slovenijo?! Celotna zgodba je taka:
Tik pred novim letom 2007 sem se na potovanju po Indiji ustavil v ašramu Sai Babe in tam srečal dušnega brata Alexandra Hodgsona. Jaz sem njemu pripovedoval o Anastaziji, njenih ekoloških in drugih vizijah, sanskrtu, čudoviti Sloveniji, on pa meni o efektivnih mikroorganizmih, okroglih hišah, Green Gatheringu ... Za Anastazijine ideje sem ga tako ogrel, da je že iz Indije naročil zbirko domov v Anglijo in jo takoj po vrnitvi (februarja) prebral. Marca je odpotoval na idilično eko posestvo v Braziliji (150 ha), ki so ga kupili njegovi prijatelji in ga povabili, da bi tam gradil okrogle hiše. Ostal je le dva tedna, da si je ogledal prizorišče, potem pa je odpotoval v Rusijo, kjer si je ogledal nekaj tamkajšnjih eko-vasi, obiskal je dolmene in Ščetininovo šolo v Tekosu. Nazadnje je prišel za en teden še v Slovenijo.
Hotel sem mu pokazati tiste kraje, ki bi mu utegnili biti blizu, in izkazalo se je, da je bila izbira odlična!
Najprej smo se spustili k Alenki Zorec, ki blizu Pomjana nad Koprom že nekaj let ustvarja pravi mali raj. Bližnja dolina je tudi mene povsem očarala in bi želel tam splesti svoje gnezdo v naravi, najraje v okviru nečesa večjega, denimo eko vasi. Tudi Aleksandru je bila divjina pokrajine zelo blizu. Z mačetami sva utrla še dobrih 200 metrov novih poti od Alenkinega posestva in raziskala okolico. Zelo stari zidovi, ki terasasto stopničkajo hrib, pričajo o tem, da je bila zemlja tu nekoč obdelovana, bojda le 70 let nazaj, pred vojno, zidove pa naj bi zgradili Rimljani. Morda ne vse, nekaj njih pa gotovo. Tudi voda je gotovo marsikje na tej strani hriba, videli smo jasna znamenja, celo razrušene stare kanale pod kamnitimi potmi. Bi pa bilo treba kopati ... in se prej pozanimati o lastništvu, seveda.
Pri Alenki smo preživeli dva čudovita dneva, nabirali rastlinice na travniku, šparglje v gozdu in si pripravili odlično kosilo iz več kot 20 divjih in sveže nabranih vrtnih živil. Mmmm! Aleksander je Alenko naučil, kako lahko z efektivnimi mikroorganizmi oživi sicer skromno prst na njenem posestvu (res dela čarovnije, če že zdaj zdaj tam vse tako noro raste!), kako si lahko postavi okroglo hiško in še kaj. Napili smo se vode z izvira, zvečer sedeli ob ognju in si za piko na i ogledali film o Ščetininovi Ruski rodovni šoli. Čarobno!
Iz Pomjana smo se odpravili na jug Istre proti Balam k Igorju Drandiću, ki je na svojem posestvu prav takrat organiziral permakulturno delavnico z gradnjo hiše iz bal, obložene z ometom iz zemlje in slame. Ni nas bilo prav veliko, smo mu pa en dan le pomagali pri gradnji, ostali čas smo se smukali po čudovitem gozdu, nabirali bodečo lobodiko in druge rastline ter (spet) z mačetami raziskovali nove poti. Nekateri kotički so res čarobni. Zvečer smo sedeli ob ognju, ob spremljavi kitar in bobnov peli pesmi in klicali dež. Čez nekaj dni je res padel!
Zadnji izbrani kraj je bilo posestvo Mirota Žitka na Razazijah. Srečanje dveh ekoloških graditeljev je bilo zelo zanimivo. Takoj je bilo jasno, da bi se z veseljem drug od drugega kaj naučila, v zraku se je kar iskrilo. Aleksandru je bilo marsikaj všeč na Mirotovi hiši (le oglata oblika ne), Miro se je kot otrok radostil, ko sta na dvorišču v petnajstih minutah skonstruirala manjšo okroglo streho brez srednjega nosilnega stebra, na kateri lahko brez težav stoji pet-šest ljudi. Rekel je, da mu to pomeni več, kot če bi mu prinesli diamant. Oblila me je prijetna toplota, ker sem bil posrednik, od katerega je prejel ta diamant. Ostali del jutra smo si ogledali okolico. Alexandru je bila silno všeč, posebej se je navdušil nad idejo o gradnji vrste hišk nekoliko niže od Mirotove hiše.
Dan je minil zelo hitro, saj smo po kosilu morali odhiteti na letališče. Alexander je dan za tem v pismu sporočil, da se odpravlja vodit delavnico gradnje hiš iz bal nekam v Angliji, ko se je vrnil, pa je napisal, da se je pogovarjal s prijateljem Simonom (tistim, ki je zgradil hobitovsko sanjsko hiško) in tudi njega navdušil, da bi morda prišla v Slovenijo. Če bi imela delo in možnost prihodka, seveda.
Torej? Aleksander sprašuje, če bi koga zanimalo?
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Eko_Hisa_Gradbenistvo
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
