Skozi stoletja in tisočletja razvoja se je človeški ego le krepil.
Stvari s katerimi se je posameznik sploh lahko poistovetil je nekoč bilo manj, z razvojem pa čedalje več.
Sprva se je človek identificiral s skupino, plemenom, kasneje pa z nacijo.
Prepričanja, verovanja, tradicija, trenutna spoznanja in znanja, partner, čustva, ideje, , guruji, bogovi…, za vse to se je človek vezal in vse to je postal njegov ego, ki je tvoril skupaj z drugimi kolektivni ego.
Tako je nastajal »jaz«.
Jaz je tudi vezanost za telo, za materialno, vidno, izmerljivo…
Toda, kaj je to primarno kar se je vezalo za vse to?
Iz česa je to kar še ni bilo za nič vezano?
Tega ne moremo spoznati dokler se ne de identificiramo od vseh reči s katerimi smo se poistovetili.
Tak proces raz poistovetenja je proces osvobajanja.
Ego, »jaz« bi v takem procesu torej naj kopnel, se pa žal velikokrat ko se človek loti samo spoznavanja in »duhovnosti«, dogaja prav obratno.
Žal je vsepovsod polno prodajalcev silnih tehnik, verstev in verovanj, ki terjajo od posnemovalcev le teh treniranje, vaje, izvajanje postopkov, modelov, ponavljanj manter, ritualov, slepo sledenje…, ki le še bolj krepijo ego.
S takim pristopom si posameznik sicer domišlja kako napreduje, a je prava resnica, da se od bistva čedalje bolj oddaljuje.
Gre za obliko življenja v samoprevari,v nekakšni hipnozi domišljijskega sveta nosilec katerega je ego ali misel.
Pojav vsemogočih bitij iz vesolja, angelov in nadangelov, ki pošiljajo taka in drugačna sporočila in navodila za osvoboditev ljudi, je sad tovrstnih projekcij izhajajočih iz tega domišljijskega notranjega omejenega sveta misli.
Iz tega je mogoče razumeti zakaj se velikokrat dogajajo masovni samomori verskih skupin, ki so na »ukaz« od zgoraj pripravljeni na vse skrajnje oblike delovanja, saj so totalno zaslepljeni.
Taki lažni procesi osvobajanja in duhovnosti so vzrok, da se človek od svojih korenin do danes v bistvu ne spreminja, temveč le prenaša iste stare vzorce naprej iz generacije v generacijo.
Zaslepljenost je ne videnje, videti pa ne moreš dokler si poln sebe in lastnih misli.
Žal so taki (zaslepljeni) tudi naši vodilni velmožje, ki vodijo države, krojijo svetovno politiko in določajo "merila" po katerih naj bi živeli.
Taki so naši "učitelji" in "guruji", verski vodje in taki so njihovi učenci, ter zasledovalci.
Pravi učitelj je tisti, ki ti ega ne krepi, temveč ga razsvetli, razgali... Koliko je takih?
Prav videnje resničnosti take kot je, pomeni hkrati tudi najvišjo obliko razumnosti in inteligence.
Toda žal si le domišljamo kako to resničnost vidimo, a je to velikokrat daleč od resnice.
Ko misliš, da vidiš zagotovo ne vidiš, temveč le misliš.
Manj ko si identificiran z vsem mogočim, več proste energije imaš in več vidiš.
Ali je mogoča totalna osvobojenost od vsega za kar smo vezani pa v nadaljevanju.
Skozi stoletja in tisočletja razvoja se je človeški ego le krepil.
