www.pozitivke.net: Raziskava s področja duševnega zdravja v Evropi

Raziskava s področja duševnega zdravja v Evropi: smo na dobri poti – potrebne so izboljšave

Duševno zdravje je poleg telesnega zdravja nujen pogoj za uspešno delovanje posameznika in tudi družbe kot celote. Svetovna zdravstvena organizacija tako 10. oktobra že 22. obeležuje Svetovni dan duševnega zdravja. Letos ga je posvetila starejšim, ki so z zdravstvenega vidika posebej ranljiva skupina, za katero je značilna večja obolevnost.

Tudi pred kratkim objavljena raziskava o stopnji družbene vključenosti ljudi z duševno motnjo v Evropi, ki sta jo izvedla Economist Intelligence Unit (EIU), enota podjetja The Economist Group, in podjetje Janssen prispeva k ozaveščanju o pomembnosti duševnega zdravja.

V raziskavi, ki je potekala v 28 državah članicah Evropske unije, na Norveškem in v Švici so ocenjevali, s kakšnimi težavami se pri vključevanju v družbo spoprijemajo ljudje z duševno motnjo. Pokazalo se je, da je potrebnih več podatkov in denarja ter višja osredotočenost na zaposlovanje, nujnih za kakovostnejše življenje ljudi, ki se soočajo z duševnimi motnjami. Najbolj izrazito je pomanjkanje zdravstvene nege med tistimi, ki imajo duševno motnjo, in tistimi, ki so primerno zdravljeni. Vsako leto v EU trpi za eno izmed duševnih motenj 165 milijonov ljudi, a le četrtina je obravnavanih in le desetina dobiva primerno zdravstveno obravnavo, je povedala Mary Baker, nekdanja predsednica Evropskega sveta za možgane (European Brain Council, EBC).

Slovenija na visokem drugem mestu glede dostopnosti do zdravstvenih storitev
Podporo, ki jo države zagotavljajo ljudem z duševno motnjo, so ocenili glede na različne kazalnike.
Raziskava je pokazala primere dobre prakse, vendar tudi dolgo pot, ki jo bo še treba prehoditi, da bodo ljudje z duševno motnjo dobili dovolj podpore in bodo res vključeni v svoje družbeno okolje.
Slovenija je na lestvici 30 držav uvrščena na deveto mesto. Visoko je ocenjena pri dostopnosti zdravstvenih storitev (drugo mesto), pri možnosti izobraževanja in zaposlovanja ter pri zmanjševanju stigme pa jo čaka še veliko dela.

Izkazalo se je, da se mora večina evropskih držav za izboljšanje družbene vključenosti ljudi z duševno motnjo osredotočiti na pet področij:
• pridobitev boljših podatkov o zdravstvenih storitvah in izidih
zdravljenja,
• zagotovitev ustreznega financiranja programov na področju duševnega zdravja,
• dokončanje desetletja stare naloge deinstitucionalizacije (prehod
z bolnišnične obravnave na skupnostno),
• osredotočenje na zahtevno nalogo zagotavljanja integracijskih storitev v skupnosti,
• zagotavljanje možnosti zaposlovanja.

Izsledki raziskave so objavljeni v t. i. beli knjigi Duševno zdravje in družbena vključenost (White paper Mental health and integration; poročilo je dostopno na www.mentalhealthintegration.com).

SKUPNO ŠTEVILO TOČK

	DRŽAVA	TOČKE
1	Nemčija	85.6
2	Velika Britanija	84.1
3	Danska	82.0
4	Norveška	79.5
5	Luksemburg	76.6
6	Švedska	74.1
7	Nizozemska	72.8
8	Estonija	71.4
9	Slovenija	71.1
10	Belgija	70.7
11	Finska	70.0
12	Španija	68.8
13	Francija	68.4
14	Irska	68.0
15	Poljska	65.4
16	Italija	59.9
17	Malta	59.7
18	Češka	59.4
19	Avstrija	57.9
20	Litva	53.5
21	Latvija	51.9
22	Slovaška	46.8
23	Ciper	46.6
24	Švica	45.7
25	Madžarska	43.9
26	Hrvaška	40.1
27	Portugalska	38.1
28	Grška	38.0
29	Romunija	34.7
30	Bolgarija	25.0

Raziskava s področja duševnega zdravja v Evropi

torek, 28. oktober 2014 @ 05:02 CET