Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Dusa_Cutnost

Duša in čutnost ponedeljek, 21. avgust 2006 @ 05:04 CEST Uporabnik: Devi Duša in čutnost: Roger Hudson Rad bi vam povedal malce drugačno zgodbo o Evi. Eva je napravila nekaj pogumnega in čudovitega. Stegnila je roko čez prepoved Očeta BOga, utrgala jabolko z drevesa in ugriznila v njegovo sočno, zrelo meso. Spoznala je, da je dobro, in podala jabolko Adamu, da bi lahko še on okusil njegovo dobroto. V tem trenutku sta se Adam in Eva zdramila iz prvotnega sna in oči so se jima odprle. Zagledala sta lepoto svoje oblike v siju svoje lastne svetlobe. No, Eva je že od začetka ravnala modro. V vrtu je imela veliko prijetljico, najbolj subtilno od vseh bitij. To je bila kača, ki se je držala čisto pri tleh in je poznala poti notranjih svetov, ki tečejo v globini zemlje in skrbijo, da rastline in drevesa rastejo vsako ob svojem času. Kačo je napolnjevalo življenje z njenih mnogih potovanj, njena modrost pa je bila v besedah, ki jih je zašepetala Evi, ko ji je svetovala, naj poje jabolko. Eva je bila modra, ker je znala prisluhniti v globine. Poslušala je in pod glasnimi zahtevami Očetovega glasu, ki ji je ukazoval, da mora brez ugovora izpolnjevati njegove zapovedi, je zaslišala nežnejša šepetanja resničnejšega življenja. Eva je izbrala ta način življenja po svoji vesti in utrgala sadež. V tistem trenutku je Eva blagoslovila vse prihodnje rodove z darom, da lahko sodelujejo pri ustvarjanju svojega sveta. Ko je beseda kače zdrsnila v Evino uho, je oplodila njeno spečo dušo. Tedaj je bila zmožna pogledati v svojimi notranjimi očmi in v luči te inteligence je izbrala svojo pot. Eva je živa duša človeškega bitja in kot takšna ima veliko imen. Ljudstva antične Grčije so jo klicali Psiha. Tudi Psiha je gledala z notranjimi očmi, kot vemo iz njene dogodivščine z Erosom. Ko se je bog Eros zaljubil v Psiho, jo je popeljal v rajsko dolino. Vsako noč jo je obiskal, za nagrado pa si je želel samo ene obljube: da bosta živela v večni sreči. Dejal ji je, da ga ne sme pogledati niti ga spraševati po njegovih poteh. Dobila bo, kar si bo poželela, le tega ne sme zvedeti, kdo je on. Psiha se je strinjala, da ne bo postavljala vprašanj. Raj, v katerega jo je odpeljal, ji je bil všeč, kajti tu so bile izpolnjene vse njene želje. Potem pa so jo notranji dvomi privedli do tega, da ga je obsijala s svetilko in odkrila, da je prekrasen bog. Pri priči se je zaljubila vanj; Eros pa je, takoj ko je odkrila, kdo je, zbežal iz raja. Psiha mu je sledila in padla na zemljo. Vendar pa ni bila več ista kot prej, kajti dotik ljubezni je prebudil njeno dušo. Zdaj je poznala Erosa in bila je erotično prebujena. Psiha, človeško bitje, je lahko z očesom, enakim božjemu, videla čudeže in možnosti življenja. Čutila je slast in ljubezen, ki sta bili včasih skoraj neznosni za njeno umrljivo bitje. Življenje je v polnosti drlo skozi njeno srce in čute. Ker ni bila več sama v odmaknjenem svetu (raju), jo je ljubezen približala življenju. Lahko je čutila in cenila zemljo pod nogami, lepoto dveh ljudi, ki se ljubita, življenje v obcestnem kamnu ali grmu. Tako Evino tudi Psihino spoznanje ni izviralo iz misli, ampak iz širše inteligence, ki ve, kam gre, tako kot reka ve, kam teče. Erotika je predstava duše, katere svetloba lahko vidi in ceni srce življenja. Eva je 'znala' utrgati jabolko. Imela je dovolj veliko srce, da je stegnila roko vsemu razumu navkljub. Bila je pogumna, ker je vedela, da uživanje sadeža zavestnega življenja prinaša tako radost kot tudi bolečino. Trpljenje pa se je nekoč moralo nehati. Tisočletja so črnili in sramotili Evino ime. Upala si je motiti mir, se upreti prevladujoči modrosti svojega časa. Bila je noro predrzna, da ni ostala na svojem mestu, in za to je morala plačati ceno. Krščanska cerkev je spregovorila s strogim glasom Jehove, ko je eden od njenih svetnikov, Avguštin, razglasil, da Eva navsezadnje ni tista, ki podarja življenje, ampak hudodelka, ki je zakrivila izvirni greh, da smo ga po njej dedovali vse do današnjega dne. Od Avguština dalje so sramotili Evino modrost. Lepoto in življenje pojavnega sveta so začeli gledati kot skušnjavo, ki zvablja duha stran od njegovega pravega doma, nekakšnih nebes, ki jih bomo v polnosti lahko uživali šele po smrti. Telo in duh sta se ločila in duša je bila pregnana iz tega sveta. Svet živih bitij s človeškim telesom vred je postal svet reči, predmetov, oropanih njihovega pomena in inteligence. Živali in drevesa so umolknili. Življenje je bilo razrezano na dvoje: na prav in narobe, dobro in slabo, duhovno in meseno. To je bila resnica izvirnega greha. Njegovemu zgledu je sledilo neizmerljivo veliko trpljenje, večinoma v imenu pravičnosti. Tako je bilo erotično življenje poteptano, ali pa so ga kot talca držali za zaprtimi ustnicami in zgledno dostojnimi fasadami. Dandanes je zapečateno na še bolj zvite načine. Seks in pornografija sta cvetoč posel, pri katerem gre samo za predstavo, nekateri pa pravijo, kakšna osvobojena in čutna kultura da smo. Toda pornografija ločuje telo od duše in spreminja telo v reč, ki jo je mogoče uporabiti kot katerokoli reč za pridobivanje dobička na trgu. Pornografija je karikatura erotike: obstaja lahko le tako, da zanika odnos. Zahteva anonimnost, tako kot jo je zahteval Eros, preden ga je Psiha obsijala s svojo lučjo. Brez odnosa ni povezanosti, ni čustev in ni spoštovanja do druge osebnosti. Ni duše. So le razburljivi občutki zaradi občutkov samih. Razburljivi občutki ne sežejo pod kožo; njihov učinek je takojšen in kratkotrajen; in kot da bi se potapljali v steklenem zvonu, z njimi tvegamo le hipotetično, ne zares. V nasprotju z erotičnim nas tak občutek hitro zapusti. Ničesar ne moremo dati, plačamo samo ceno za potapljanje. Ko pa odstremo povrhnjico življenja, ostanemo sami in popolnoma osamljeni. Daleč od tega smo, da bi bili erotična kultura; verjetno smo od vseh dosedanjih kultur tista, ki je najbolj ločena od telesa in nasprotna čutnosti. Stik s svojimi čuti zgubimo tedaj, ko se pehamo samo za vzburljive občutke ali pa kadar se zadovoljimo s fantaziranjem o nečem namesto s stvarjo samo. Lahko smo recimo tako zatopljeni v svojo podobo čokoladnega užitka, da popolnoma zgubimo stik s telesom in ne vemo niti tega, ali čokolada tudi telo navdaja z ugodjem ali ne. Potrošništvo ni posledica telesnih apetitov; vzdržuje ga umetno spodbujanje in ustvarjanje poželenja. Če bi si dovolili, da bi se naučili bolj slastiti se, bi nedvomno manj kupovali. Kupovali bi manj, ker je resnični užitek izpolnitev; je popolnoma naravna in zdrava zadovoljitev v izmenjavi med čuti in zunanjim svetom. Ko je Psiha zapustila Rajsko dolino in se vrnila na zemljo, je rodila Erosovega otroka, Užitek. Užitek je zavedanje Erosovega mimohoda. Je erotični odgovor na življenje, tak, ki se fizično premika. Telo drhti, drgeta in trepeta od užitka. Tako kot 'erotičen' je tudi ta beseda izgubila svojo izvirno sočnost. Lakmusov preskus greha je v katoliški cerkvi še zmeraj vprašanje: 'Ali si užival?' Patos in bolečina sta ravno tako del erotičnega užitka kot radost in užitek. Eva je prevzela odgovornost za svojo zavest, trpela je porodne bolečine in na koncu tudi smrt. Velik patos - bogastvo čustva, ki ga lahko imenujemo strast, pa tudi trpljenje - je v vsakem prehodu od nedolžnosti k spoznanju. Mnogi smo okusili trpljenje, ki ga prinese premik od blaženosti romantične ljubezni k treznejšemu delu - kovanju trajnega odnosa. Trpljenje te vrste je vitalno; lahko pripomore, da sije luč posameznika močneje. Tako patos kot užitek sta telesni spoznanji. Sta čutilni in čutni doživetji, živ dokaz, da smo živi, in v stiku s preostalim življenjem. To se zgodi, kadar sveti Psihina svetilka. Če srce spi, postane patos čista bolečina, bolečina in užitek pa ostaneta na ravni razburljivih čutov. Ko se junakinji filma Thelma in Louise odločita, da bosta zbežali iz dušečega konformizma, ki vlada v njunem mestecu na ameriškem Jugu, se lotita tega v pravem pustolovskem slogu, ne da bi pustili za seboj sporočilo in ne da bi vedeli, kje bosta prespali naslednjo noč. Kmalu se znajdeta v težavah, in prva težava vodi v drugo. Človek lahko postane zasvojen z razburjenostjo, ki jo prinašajo težave, in med svojim popotovanjem se Thelma in Louise preobrazita iz neumnih plavolask v neobrzdani, nepremišljeni ubežnici, ki jima je na sledi več policijskih oddelkov. Film se konča tako, da se divje odpeljeta z avtom v prepad. Thelma in Loise sta vzeli pogum v svoje roke in se kot Eva uprli prevladujoči patriarhalnosti svojega časa. Uprli sta se možu in ljubimcu in se postavili po robu zakonu in redu. Vendar pa se je radost ob njuni osvoboditvi kmalu sprevrgla v nasilje in to nasilje sta navsezadnje obrnili proti sebi ter si vzeli življenje. Nasilje je lahko nasprotni pol radosti. Neobrzdana živost erotičnega toka se sprevrže v nasilje, blaznost ali smrt, če je ne vodi noben svetilnik. Pokaže se, da iracionalnost nikakor ni vreden nadomestek racionalizma. Film je na svoj tragični način globoko pretresljiv. Zdi se, da ne pokaže nobene alternative stereotipom moške zlorabe moči v primerjavi z ženskimi furijami. Thelma in Louise sta si obupno želeli občutiti, kako življenje teče skozi njuno srce in možgane. Kot narkomani in alkoholiki - in kot na svoje manj očitne načine mi vsi - sta hrepeneli po ekstazi polnokrvnega življenja. Razburljiv občutek sam po sebi - pa naj bo še tako orgazmičen - prej ali slej ni več ploden. Eden od razlogov za to, da smo očitno družba, ki je tako lačna užitkov, je ta, da smo jih navajeni iskati na nepravih krajih. Bleščeča se površina življenja nas bo vedno metala od bolečine k užitku, od racionalnosti k iracionalnosti, od dobrega k slabemu in nazaj. Globlje povezave in tokovi med stvarmi se dogajajo pod kožo, razsvetljuje pa jih mehkejša svetloba, tista, ki jo je Eva prinesla na ta svet - ne svetloba močnega žarometa ali neskončno ostrega laserskega žarka, ampak bolj ženska svetloba sveče ali svetilke, s kakršno je Psiha obsvetila Erosa. Ta svetloba iz srčike erotičnega je bolj razpršena, vsa je mehkejša, stvari ne iztrga iz njihovega okolja, ampak jim ga pušča za podlago. Ne sodi, ampak je sprejemljiva in omogoča, da vidimo razlike. Ne uničuje, ampak ogreva svet. To je luč, ki nas povezuje z inteligentnimi načini življenja. Ni nekaj, kar bi lahko poljubno prižgali ali ugasnili, ampak je spoznanje, da pri tem lahko sodelujemo. Radi živimo v kolektivnem mitu o soodločanju, prepričani, da nadziramo zadeve in krmarimo svoje življenje. Toda Eva ni razumsko izbrala svoje poti kot zavesten ego; dovolila je življenju, da jo je izbralo, in videla je, da je dobro. Po svoji volji je igrala svoj del v razvoju širše zgodbe, ki je imela svojo lastno namembnost in logiko. Mi smo zdaj del iste zgodbe, le da se dogaja v našem času. Na bolj krajevni ravni smo del mreže življenj - naše družine, prijateljev, sovražnikov in sodelavcev - ki sestavlja našo osebno zgodbo. Erotična duša ni nekaj, kar imamo; potopljeni smo v njej. "Trdo delamo in si napačno predstavljamo, da moramo premisliti, kaj je treba napraviti. V resnici pa to ni naša odgovornost, kajti vzorec stvari je veliko velji, kot si lahko predstavljamo. ... Neposredno zaznavanje našega vzorca pripada zavesti - brezpogojni strani naše narave. Vzorec je ustvarjalen in ustvarjen." J.G.Bennet, The Way To Be Free Kar Bennet imenuje zavest, sam imenujem duša, duša, ki je vir erotičnega. Je tisto, kar vidi skozi imena stvari, skozi njihovo dobesedno in konkretno resničnost v globlji vzorec, katerega del so. Kadar tečeta iz duše trpljenje in radost, ne izgubljamo sami sebe, ampak se najdemo. Duša, domišljija je tisto, kar prinese v razmerje nasprotja. Notranji pogled poveže telo in um. V njegovi navzočnosti je telo ravno tako sveto kot katerikoli posvečen kraj in skozi kanal čutov se svetloba posameznika pretaka v svetlobo sveta. Ta knjiga je potovanje skozi čute. Raziskuje, kako lahko okušamo, duhamo, z dotiki čutimo, slišimo in vidimo svet polneje in kako čuti lahko povežejo notranje in zunanje. Prizadeva si gojiti ljubezen do lepote vsakdanjega življenje in tega, kako ga živimo, njegovo trpljenje in užitek, njegovo čutnost in posvečenost. Je slavljenje erotičnega v življenju. Komentarji (0) www.pozitivke.net