Sprehajava se po vijugasti cesti, obdani s prečudovitimi listavci. Pomlad...ta prekrasen čas, ko življenja polno, vse okoli sili na plano. Želi dotik sonca in jutranje rose. Približujeva se vasici, ki razprostrta leži na ogromni jasi sredi mogočnih gozdov. Vidiva le nekaj hiš in ko zakorakava v vas se odpre pogled naprej. Trideset mogoče štirideset hiš. Prijetno me vznemiri neverjetna urejenost, kjerkoli se ustavi pogled...prelepo oblikovano cvetje, rastlinje, potočki, sadna drevesa, tlakovane stezice, vsepovsod prelepo izdelane lesene klopce. Ljudje nama prihajajo naproti...pozdravijo z nasmehom in rahlim priklonom glave. Ustavi se par...mlado dekle in fant. Začutim neke neverjetne prijetne vibracije, ko stojita ob meni...tako miren sem...lahek napolnjen z neverjetno močjo...je to ljubezen si mislim sam pri sebi...dekle se mi nasmehne; ja to je ljubezen. Debelo pogledam, saj ji nisem nič rekel.
Vodita naju po vasi in govorita kaj se tukaj dogaja. Tisto tam je Tempelj, tja lahko odide živet vsak, ki se odloči živeti v tišini. Ljudje, ki živijo tam nimajo nobene lastnine, večino dneva meditirajo, molijo, razmišljajo, vodijo treninge posebne borilne veščine in odločajo o vsem v tej vasi. Imenujemo jih Višji. Za pristop med njih se je potrebno nekaj let izobraževati. Kdorkoli iz vasi želi karkoli spremeniti enostavno svojo željo napiše na listek in jo obesi na posebno tablo tam pri vhodu, tako da jo lahko vsi preberejo. Višji se vsak dan sprehajajo tukaj okoli in harmonično pobirajo listke, ki visijo že nekaj dni. O svojih odločitva nato govorijo enkrat na teden med skupno meditacijo in pitjem čaja.
Vsi v vasi obiskujejo skupinska predavanja, učijo se in prakticirajo meditacijo. Vsi v vasi nekaj delajo. Vsak dela kar najbolj zna in mu je v veselje. Eni skrbijo za jabolka, drugi za vinograde, tretji za ribnik, četrti pripravljajo drva, peti so kot hišniki...itd. Vsak svoje delo opravlja brezplačno in v dobro skupnosti. Nekateri ustvarjajo umetniške stvaritve. Nekaj od vsega tega tudi prodamo zunaj vasi, da imamo denar za plačilo vladi, nakup nekaterih nujni dobrin, ki jih ne proizvajamo sami. Za delo z denarjem so odgovorni trije Bratje ali Sestre, ki jih določi svet Višjih. Bratje in Sestre je Red, ki se pripravlja in izobražuje za vstop med Višje. V vas lahko pride živet vsak, ki se odloči sprejeti preproste naravne in duhovne zakone po katerih v vasi živimo.
V eni od skupnih hiš imamo knjižnico in dodatno šolo za otroke do petnajstega leta, ki obiskujejo tudi obvezno osnovno šolo izven vasi. Za konec naj povem, da vsi poizkušamo živeti popolnoma brez čustev uma...učimo se živeti le LJUBEZEN in MIR, kar prihaja iz naših globin, če se držimo naravnih zakonov.
Popolnoma jasno vama verjetno je, da je vse popolnoma naravno od vzgoje in priprave hrane, do izdelave hiš, ki so izdelane samo iz lesa in drugih naravnih materialov. V vasi so dve kuhinji...ena je namenjena Višjim, ki se zaradi svojega življenja večkrat postijo, nikoli ne jedo mesa in je zato ta hrana drugačna. Za vse ostale je druga kuhinja, kjer je na razpolago obilna hrana, enkrat na teden je ponujeno tudi meso predvsem ribje za tiste, ki potrebujejo in se ne morejo hraniti brez mesa. Vsi ostali se v vasi postimo kakor nam odgovarja in čutimo, da je dobro za nas.
Govorila sta še in govorila in naju vodila po rajski vasici.
No dragi moji, to niso sanje, to je opis skupnosti, ki se imenuje Tempelj Duhovne Resnice.
Sprehajava se po vijugasti cesti, obdani s prečudovitimi listavci. Pomlad...ta prekrasen čas, ko življenja polno, vse okoli sili na plano. Želi dotik sonca in jutranje rose. Približujeva se vasici, ki razprostrta leži na ogromni jasi sredi mogočnih gozdov. Vidiva le nekaj hiš in ko zakorakava v vas se odpre pogled naprej. Trideset mogoče štirideset hiš. Prijetno me vznemiri neverjetna urejenost, kjerkoli se ustavi pogled...prelepo oblikovano cvetje, rastlinje, potočki, sadna drevesa, tlakovane stezice, vsepovsod prelepo izdelane lesene klopce. Ljudje nama prihajajo naproti...pozdravijo z nasmehom in rahlim priklonom glave. Ustavi se par...mlado dekle in fant. Začutim neke neverjetne prijetne vibracije, ko stojita ob meni...tako miren sem...lahek napolnjen z neverjetno močjo...je to ljubezen si mislim sam pri sebi...dekle se mi nasmehne; ja to je ljubezen. Debelo pogledam, saj ji nisem nič rekel.
