Spletni časnik Žurnal24 piše, zamisel, da bi morali zaposleni imeti določeno svobodo pri organizaciji delovnega časa, se je pojavila šele konec prejšnjega stoletja, danes pa je to v mnogih poklicih samoumevno.
Še v 80. je posebej v razvitih zahodnih deželah prevladoval klasični model oziroma osemurni delovnik "od devetih do petih", pri nas pa smo vstajali in hodili domov kakšno uro bolj zgodaj. Do spremembe je prav tako najprej prišlo na Zahodu predvsem zaradi treh dejavnikov:
Premik iz proizvodnih dejavnosti k storitvenim. Medtem ko morajo biti fizični delavci večinoma prisotni na enem mestu, so zaposleni v storitvenih dejavnostih mnogo manj omejeni. Zavarovalni zastopniki lahko škodne zahtevke obravnavajo katerokoli uro dneva, da ne omenjamo ustvarjalnejših služb oglaševalcev in oblikovalcev, ki zatrjujejo, da bolje delajo in razmišljajo od devetih zvečer do petih zjutraj kot pa ob povsem običajnih urah.
Storitveni sektor ima v ekonomiji vse večji pomen, zato je tudi več priložnosti za tiste, ki jim je ljubši prilagodljiv delovni čas. Jutranje in popoldanske "špice" seveda še vedno obstajajo, a so manj intenzivne.
Vse večje število zaposlenih žensk je delodajalce prisililo k večji prilagodljivosti. Potrebovale so več prostega časa zaradi družinskih in gospodinjskih obveznosti, ki so jim ostale na ramenih, čeprav so se začele bolj posvečati karieri. Niso pričakovale krajšega delovnika od moških, ampak da ne bi bil tako strogo odrejen.
Želele so tudi več dopusta, da bi lahko zasnovale družino ali pomagale ostarelim sorodnikom. Če so delodajalci želeli izkoristiti njihovo znanje in veščine (ter na splošno cenejšo delovno silo), so morali upoštevati njihove zahteve.
Večjo svobodo je pomenil tudi razmah tehnologije. Osebni računalniki, cenejše telekomunikacije in internet so omogočili ustanovitev virtualnih podjetij, katerih zaposleni so lahko začeli izbirati čas in kraj dela.
Nekateri delajo od doma, drugi dobesedno iz službenega avtomobila ohranjajo nujne poslovne stike. V tako veliki organizaciji, kot je IBM, kar 40 odstotkov zaposlenih ne dela v prostorih podjetja. Poleg tega storitveni uslužbenci pogosto delajo kar v pisarnah svojih strank.
Svoboda je postala breme
Prilagodljivost je za nekatere postala vir svobode, drugim pa je postala breme. Nekaj raziskav je namreč pokazalo, da lahko prilagodljiv delovnik pomeni delo po cele dneve. Zaradi strahu, da bi lahko delodajalci pomislili, kako doma lenarijo (kar se še vedno dogaja), so izpostavljeni dodatnemu pritisku, ki ga poskušajo izničiti z večjimi napori. Sočasno je prisotna tudi bojazen, da "niso vidni" in jih bodo spregledali pri napredovanju, ko bo čas za to.
Vsekakor so se časi spremenili in se bodo še bolj. Delo od doma tudi pri nas ne bo več neobičajno, verjetno pa bo k temu pripomogla tudi recesija, saj so delodajalci začeli krčiti stroške na način, ki še pred leti ni bil predstavljiv. Zakaj bi plačevali za potne stroške in malico, če za to ni nobene potrebe, še pišejo v Žurnalu24?
Spletni časnik Žurnal24 piše, zamisel, da bi morali zaposleni imeti določeno svobodo pri organizaciji delovnega časa, se je pojavila šele konec prejšnjega stoletja, danes pa je to v mnogih poklicih samoumevno.
