Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Dojemanje_Notranjih_Svetov_Zavedanje

S širjenjem zavedanja do nadčutnosti ponedeljek, 23. junij 2008 @ 10:21 CEST Uporabnik: Sonce S širjenjem zavedanja do nadčutnosti Nekoč je nekdo s prispodobo opisal svet kot kuliso, vso obsijano od svetlobe, ki se preliva iz notranjih globin stvarstva. Vse, kar obstaja na materialni ravni: ljudje, živali, rastline, predmeti, so kot prežarjeni od nje. To je notranja resničnost sveta, ki jo najpogosteje žal prezremo, saj se naš pogled, zaznava ustavi zgolj na zunanjosti. Naučili (oz. omejili) smo se, kje so meje naše stvarnosti in te sedaj dosledno upoštevamo. Kadar nas spreleti kak ekstrasenzoren občutek, se ga potrudimo umestiti v okvire že znanega. Nek modrec je dejal, da se ljudje pravzaprav bojimo svoje notranje moči, veličine, ki jo varno tiščimo v vsem sprejemljivo običajnost. Občutki globokega uvida v neko dogajanje, ko srčno začutimo bitja, povezave med njimi in imamo hkrati stik z globoko etiko in resnico; občutek, ko ob stiku s predmetom, ki je last neke osebe, dobimo uvid v njegovo celostno stanje; ko se le slutnji lahko zahvalimo, da nas je rešila nesreče; ali ko pomislimo 'brez razloga' na nekoga, pa ga srečamo - ali si vsa podobna občutja zaslužijo poimenovanje kot 'zgolj slučajna'? Očitno je, da imamo ljudje veliko potrebo po tem, da čimbolj natančno poznamo svoj svet in ga obvladujemo. To nas navdaja z občutkom varnosti. Nasprotno nas občutek, da je naše življenje kot nepopisana knjiga, ki nas odpira v neznano, navdaja z neugodjem, saj ne vemo, kam nas ta pot vodi (in, kdo sploh smo?). Vodi nas, kot je dejal modrec, v raziskovanje 'notranjega' življenja, ki se ga šele moramo naučiti raziskovati. Podobno kot, kadar hodimo v čisti temi, najprej odmislimo potrebo po tem, da bi videli, potem se umirimo in se preprosto prepustimo občutkom, da nas vodijo skozi noč, tudi pri širjenju lastnega zavedanja najprej 'spustimo' svoj um. S tem se razbremenimo kritičnega opazovalca, ki mora vse izmeriti, primerjati, racionalizirati…Ko spustimo vse znano, poskušamo s svojim telesom in s svojo telesno avro začutiti svet, ki nas obdaja. Tako svoja čutila obračamo navznoter: vid v notranje videnje, tip v avrično senzitivnost in psihometrijsko zaznavo, podobno tudi sluh, okus in vonj. Um, sedaj v sproščeni vlogi, pa pričenja podobno kot gorsko jezero, ki odseva sonce, v sebi odsevati notranje razsežnosti bivanja - postaja odprt za intuicijske impulze. Zaznavanje nas postopoma vodi od notranjega k še bolj notranjemu: od zaznavanja etrskih energij, do astralnih (emocionalnih), mentalnih, dokler se ne odpremo energijam lastne duše, ki je izvor vrhunske intuicije. Slednja predstavlja način dojemanja notranjih svetov, saj lahko v zavest preslika notranjo univerzalnost, ne da bi jo popačila oz. omejila. Pot do stika s pravo intuicijo je dolga, vendar vsak korak, ki ga naredimo v tej smeri, prinaša čudenje nad lepoto, harmonijo življenja, ki smo je deležni, ko zavestno širimo svoje zavedanje. Ne glede na vse senzacije, ki se nam v življenju dogajajo, preprosto notranje 'vemo', da se tičejo le najbolj zunanje površine, in da smo mi in svet ustvarjeni iz Dobrega, iz najglobljega miru in sreče. Najlepše pri vsem pa je, da lahko to dajemo naprej tudi drugim, saj hitro zaslutimo prikrite stiske in bolečine, ki jim stopimo naproti. Intuicija nas nagovori vedno na tak način, ki je dober za vse udeležene. Nikoli ne izbira linije najmanjšega napora ali odločanja na podlagi simpatije ali antipatije, saj gre za način povezovanja z bistvom, srcem vsega, kar obstaja. Je inkluzivna sila v nas, ki neumorno išče tisto, kar je skupno vsem, kar združuje, ki v vsakem človeku vidi brata, ali še bolje, božansko iskro. Mateja Meško Kaiser učiteljica meditacije in duhovne rasti na Duhovni univerzi http://www.cdk.si/log www.pozitivke.net





 

Domov
Powered By GeekLog