Prihaja hlad, megle so kakor pačevina,
namesto sončnih dni zavladala sivina,
deževje ki vzbuja le strah trepet ljudi,
poplav, tragedij, dež prinaša jim skrbi.
So deroče reke prestopile tam bregove,
kot besne poplavile so polja in domove,
z gore se utrgale so gmota zemlje, plaz,
poti zmanjkuje, podreto drevje je okras...
Tam hudournik zlovešče lomi se oglaša,
podira električne vezi, zadnja luč ugaša .
Noč je dolga prinaša jim skrbi, tesnobo,
in že zrejo v jutro z mislimi v prenovo.
A potok in rečice so pokrila ceste polja,
nekdo porekel počuti se kot sredi morja,
v jezero, uničeno vsa vas se spremenila,
deroča reka vse uničevala s seboj nosila.
So to res stoletne padavine in poplave,
ali le bes maščevanje nam dar narave ?
Mar človek naj nemočan zre le v nebo,
v strahu kaj noč, jutro mu prineslo bo ?
Prihaja hlad, megle so kakor pačevina,
