Droban dež rosi izpod neba,
nežne kaplje božajo drevesa,
cvetlice, napajajo žejno zemljo.
Mnogokrat sem zrla skozi okno,
Poslušala šum dežja in začutila
kapljice na licih…
so to deževne kaplje ali solze,
so oboje?
Tega ne vem…
Zavedla pa sem se,
da za vsakim dežjem sonce pride,
ublaži tesnobo, žalost, dvome.
Znova sije tudi zame,
vse bolj toplo , vse bolj žareče
in je nema priča moje sreče.
Droban dež rosi izpod neba,
