Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/DenarJePostalClovekuBog

Denar je postal človeku Bog četrtek, 19. januar 2006 @ 05:42 CET Uporabnik: Tatjana Malec Človeška ura mi govori, da prihaja k človeštvu nasilni kazalec preobrazbe, ki pripravlja svet na udarec, ne nadejan udarec, ko človek premika koordinate in prepočasi leze skozi levitev kače. Udarec bo ves žareč v ognjenih zubljih, ki bo goltal z vseh strani. Tudi ti boš talec samega sebe. Kdo še vnaša kozmični smisel v red s koreninami prazačetka, ko te življenje odstira iz ozadja, ko te meša in vrtinči na osi norosti, ko te budi iz otrplosti in te biča v tvoji pokončnosti in nenasitnosti, ne da bi si vzel prej mero svojega želodca. Svoboda ti poplesuje pred očmi kot himera, ki se je izrodila v tvoji domišljiji, pijana od sončne svetlobe, od ljubezni, ki pluje po drugih poteh in te vabi s safirsko lučjo iz tvojega blodnjaka. Govorim ti, da vesolje nič ne pozabi, v vesolju ne gre nič izgubljeno. Pretežak je tvoj pogled na svetlobo, ki te kliče v prazno, tebe neprodušno obitega z deskami in zacementiranega vase. Vse se vrača, ko ti bo ponujen poslednji obrok tvojega bogastva. Vse se vrača s svojo gnostično mistiko in titansko močjo, tebi nazaj! Za tabo se vlečejo globoke struge črnih oljnih madežev, človek! Za teboj se vlečejo molitve, teze, antiteze in sinteze od užljenosti do pomiritve duše, do tvojega vzvišenega nadzora. Brezhiben si v svojem plesu poklonov tvojemu novemu Bogu, ki te oblikuje in priklepa na naravo tvojega malika. Zaupam neznanim obrazom na sončni ladji, izkušenim duhovom, emigrantom življenja, ki hočejo arhivirati sence zgodovine, ki hočejo odpraviti zloveščo usodo, ki hočejo odpraviti bolečino človeštvu, ki hočejo odpraviti nasilje in avtoriteto, ki hočejo odpraviti vladavino naključij. Vstopam v ritem kozmičnega plesa svetlobe. Naj me sončna ladja odpelje nazaj k pozabljenemu izvoru! Kdo si ti, kdo sem jaz in kdo smo vsi, ki nam je bila strogost, ki nam je spodbujala disciplino in podjetnost, svetinja. Si mar zaslužimo izvoljenost pri Bogu z delom in odpovedmi? Kdo kopiči bogastvo?. Množica trpi pomanjkanje. Maloštevilni imajo v rokah vse. Vzeli so moč in oblast Bogu, odvzeli so moč in besedo meni, le po mokrem listju še lahko hodim in nabiram želod zanje. Bogu očitajo praizvorno nepopolnost stvarstva, zaradi renčanja nezvestih psov, zaradi medvladja vesti, zaradi upornosti nabiralcev želoda. Meni očitajo premajhno storilnost. Denar je postal Bog, malikovanje. Kaj govori humanistično izročilo? Nič več ne ve, podeseterilo je velikost oči. Kaj je s teboj? Kaj se s teboj človek, dogaja? Komentarji (2) www.pozitivke.net