Čas za odločitve: ukrepi za rast, ukrepi za delovna mesta
sreda, 9. maj 2012 @ 22:31 CEST
Uporabnik: Sonce
IZJAVA EVROPSKE KOMISIJE OB DNEVU EVROPE
Uvod Gospodarska kriza je pokazala, da rast, ki temelji na zadolževanju, ni vzdržna. Evropska unija se je pri reševanju krize lotila korenite prenove struktur gospodarskega upravljanja (zlasti v evroobmočju) in finančnega sektorja. Pri tem se je znašla pred že znanim izzivom, kako učinkovito združiti fiskalno konsolidacijo in konvergenco, stabilnost in rast.
Ti bistveni elementi novega gospodarskega upravljanja EU so med seboj neločljivo povezani: vidik rasti je trdno vpet v nove strukture gospodarskega upravljanja EU in dopolnjuje vidik konsolidacije, zdrave javne finance pa so temeljni pogoj za trajno rast.
Gospodarske razmere so trenutno še vedno nestabilne in se med državami članicami razlikujejo. Na splošno bi lahko dejali, da je gospodarstvo EU zajela blažja recesija. S strogimi ukrepi za stabilizacijo smo odpravili kreditni krč, vendar mora EU še naprej odločno ukrepati, sicer lahko pričakujemo zgolj rahlo okrevanje v drugi polovici leta.
Komisija je oktobra 2011 predstavila „pot do stabilnosti in rasti“, ki temelji na petih soodvisnih elementih. Poudarila je, da je treba te ukrepe izvajati v svežnju, saj se bodo medsebojno krepili. S tem svežnjem naj bi se prekinil začarani krog nizke rasti, zmanjšale napetosti na trgih državnega dolga in ranljivost bančnega sektorja ter ustvaril pozitiven krog trdnega in vzdržnega gospodarskega okrevanja.
Komisija je Evropsko unijo pozvala, naj
se odločno odzove na težave Grčije,
izboljša protikrizne varovalne ukrepe v evroobmočju,
okrepi bančni sistem, zlasti z dokapitalizacijo,
prednostno izvaja politike za povečanje stabilnosti in rasti ter
vzpostavi trdnejše in bolj povezano gospodarsko upravljanje.
Na večini teh področij, ki pomembno prispevajo k ustvarjanju pogojev za trajnostno rast v prihodnosti, je bil dosežen velik napredek (na kratko povzet v 3. točki tega dokumenta). Zdaj je v ospredju četrti element – prednostno izvajanje politik za povečanje stabilnosti in rasti – ki ga je treba uresničevati z enako odločnostjo in hitrostjo kot preostale elemente. EU je v strategiji Evropa 2020 postavila temelje za eno najučinkovitejših strategij za rast v svetovnem merilu ter uvedla nove strukture gospodarskega upravljanja, ki so potrebne za uresničevanje njenih ciljev.
Komisija v tej izjavi ob dnevu Evrope vse zainteresirane akterje v Evropi poziva, naj okrepijo prizadevanja za rast in delovna mesta in torej pospešijo uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020, ki je ustrezna platforma za vse nove pobude za rast. Komisija je za leto 2013 in obdobje 2014–2020 predlagala proračun, ki spodbuja rast. Pripravila je zakonodajne in druge predloge, s katerimi lahko že danes krepimo gospodarsko rast in ljudem omogočimo, da se začnejo vračati na delo.
Zdaj je nujno potrebna kolektivna politična volja držav članic, da se odločimo o teh predlogih. Tako se bomo odzvali na pričakovanja naših državljanov in mednarodnih partnerjev ter združeno poslali spodbudno in verodostojno sporočilo, ki bo poglobilo naše gospodarsko in politično povezovanje.
Ključne sestavine za spodbujanje rasti Potreben je recept s pravimi sestavinami, da bi EU lahko podprla evropske sisteme socialne pomoči in dosegla stopnjo gospodarske rasti, s katero bi ustvarila delovna mesta, zagotovila financiranje zelo potrebnih naložb, odpravila upravne ovire in poenostavila pravila za MSP. Če bomo združili več pobud na ravni EU, bomo pripravili jasen načrt za pospešitev izvajanja strategije Evropa 2020 in s tem ukrepov za rast in delovna mesta v EU v letu 2012.
Stabilnost:
Vse države članice morajo izvajati strategije fiskalne konsolidacije znotraj parametrov, ki so bili v okviru postopkov novega gospodarskega upravljanja določeni na ravni EU. Za večino držav je odpravljanje čezmernega proračunskega primanjkljaja še vedno prednostna naloga. S premočrtnim doseganjem rezultatov pri srednjeročnih parametrih EU se bo okrepilo zaupanje na trgih, zmanjšali stroški posojil za nekatere države članice, v državah z večjim fiskalnim manevrskim prostorom pa povečale naložbe, ki spodbujajo rast.
Strukturne reforme za večjo rast:
Kar nekaj držav članic mora za povrnitev konkurenčnosti svojih gospodarstev izvesti reforme trga dela, ustvariti boljše pogoje za podjetja ter prilagoditi davčno zakonodajo, da bo bolj spodbudila zaposlovanje. Komisija bo 30. maja objavila priporočila za vseh 27 držav članic. V teh priporočilih bo obravnavala ključne strukturne pomanjkljivosti posameznih držav in priporočila ukrepe za njihovo odpravo, da bi se izboljšale možnosti za rast. V okviru tega svežnja bo obravnavala tudi čezmerno neuravnoteženost v nekaterih državah članicah.
Možnosti enotnega trga EU, da ustvari nove vire rasti in delovnih mest, še nismo izkoristili v celoti. Zato je Komisija predlagala Akt o enotnem trgu, pripravlja pa tudi že drugi Akt o enotnem trgu. Na ravni EU in na ravni držav članic lahko še veliko dosežemo s strukturnimi reformami, ki spodbujajo rast, na primer s:
celovitim izvajanjem že sprejete zakonodaje: s čim prejšnjim začetkom izvajanja direktive o zamudah pri plačilih bi olajšali položaj MSP. Če bi vse države članice direktivo o storitvah prenesle v celoti, bi se rast EU po ocenah povečala za dodatnih 1,8 %. Komisija bo na junijskemu zasedanju Evropskega sveta predstavila predloge za čim boljšo izrabo možnosti, ki jih ponuja direktiva o storitvah;
odstranjevanjem ovir v mrežnih gospodarskih panogah: poleg povečanja naložb v evropsko infrastrukturo 21. stoletja je mogoče povečati tudi konkurenčnost naših mrežnih gospodarskih panog, kar bi prineslo koristi za podjetja in tudi za potrošnike. Še vedno na primer obstajajo omejitve v zvezi s kabotažo v cestnem prometu. Ladje, ki plujejo med pristanišči EU, morajo izpolniti podobne formalnosti kot veljajo za uvoz blaga iz držav zunaj EU, zaradi vstopnih ovir na nacionalnih železniških trgih pa državljani za tovrstne storitve plačujejo višje cene. Podobno so tudi visoke vstopne ovire in regulacija cen v sektorju električne energije in zemeljskega plina razlog za višje stroške na strani končnih odjemalcev. Dolgotrajni postopki izdaje dovoljenj s pogosto negotovim izidom povzročajo zamude in ovirajo zelo potrebne naložbe. Komisija je v zvezi s tem pripravila predloge, kako zmanjšati zamude in ustanoviti en sam organ, pristojen za izdajo dovoljenj za čezmejne naložbe;
digitalizacijo: Komisija je v okviru strategije Evropa 2020 pripravila predloge za oblikovanje enotnega digitalnega trga, ki bodo podrobneje razdelani v drugem Aktu za enotni trg. Če bi EU storila potrebni korak in oblikovala sodoben enotni digitalni trg, bi se njen BDP do leta 2020 po ocenah vsako leto povečal za skoraj 4 % EUR;
spodbujanjem inovacij: z uvedbo dolgo pričakovanega patenta EU bi se stroški zmanjšali s 36 000 EUR na 4 700 EUR, z doseganjem cilja 3 % za raziskave in razvoj pa bi ustvarili 3,7 milijona novih delovnih mest in BDP Unije povečali za 800 milijard EUR do leta 2020;
sprostitvijo potenciala „zelene“ rasti: v preteklosti sta industrializacija in rast v Evropi temeljila na številnih in poceni virih, v 21. stoletju pa so potrebne rešitve, ki omogočajo razvoj z nizkimi emisijami ogljika in učinkovito izrabo naravnih virov. EU je močno odvisna od uvoza energije, kar negativno vpliva na njeno zunanje ravnovesje. Potrebujemo novo mešanico regulativnih, tržnih in prostovoljnih ukrepov za spodbujanje naložb v večjo ekološko naravnanost naših gospodarstev. Tak pristop lahko prinese vrsto koristi, saj je bilo na primer v celotnem obdobju krize opaziti močno rast delovnih mest v zelenem gospodarstvu. Sektorja energetske učinkovitosti in obnovljivih virov energije bi po ocenah do leta 2020 lahko prispevala dodatnih 5 milijonov delovnih mest. Ta nova delovna mesta zahtevajo različne ravni kompetenc, razpršena so po vsej EU in so ustvarjena na lokalni ravni;
krepitvijo politik zaposlovanja: Komisija v nedavno predstavljenem svežnju o zaposlovanju države članice poziva, da spodbujajo povpraševanje na trgu dela, zmanjšajo obdavčitev dela ter podprejo razvoj kompetenc na področjih, kot so zeleno gospodarstvo, zdravstvene storitve in IKT, na katerih bi v prihodnosti lahko nastalo največ novih delovnih mest. Predlaga ustanovitev Evropske službe za zaposlovanje, ki bi čezmejno usklajevala ponudbo in povpraševanje na trgu dela ter okrepila vključevanje socialnih partnerjev. V svežnju so predlagane ključne reforme za bolj dinamične trge dela, večjo prožnost, zagotavljanje ustreznih pogodbenih ureditev in ustvarjanje priložnosti za mlade. Ocenjuje se, da bi z izvajanjem tega svežnja lahko pridobili 20 milijonov novih delovnih mest;
krepitvijo zunanjih virov za rast: s pospešitvijo trgovinskih in naložbenih pogajanj z dinamičnimi partnerji tretjih držav, zlasti s sosednjimi državami EU. Prav tako bi morali pospešiti začetek veljavnosti že sklenjenih trgovinskih in naložbenih sporazumov.
Naložbe v rast:
Zaradi solidarnosti in lastnih interesov držav članic moramo najti načine, kako bomo evropska proračunska sredstva v prihodnosti združili z nacionalnimi sredstvi ter tako ustvarili močan katalizator rasti. Naložbe v rast bi lahko močno spodbudili na naslednjih področjih:
strukturni skladi EU za večjo konkurenčnost in konvergenčnost: Komisija je za leti 2012 in 2013 predlagala, da se sredstva strukturnih skladov prerazporedijo v podporo za MSP ter usposabljanje in zaposlovanje mladih. Poročilo o pilotnih ukrepih v osmih državah članicah bo junija poslala Evropskemu svetu. V predlogih za večletni finančni okvir je predlagala, da se financiranje iz strukturnih skladov poveže s priporočili za posamezno državo, tako da bodo skladi s strukturnimi reformami spodbujali rast, večali konkurenčnost in konvergenčnost ter izboljšali sposobnost črpanja;
naložbe v infrastrukturo 21. stoletja: velik del evropske prometne in energetske infrastrukture je star, ni opremljen za podnebne spremembe, v novih državah članicah pa je veliko vrzeli. Evropa zaostaja za glavnimi konkurenti pri vzpostavljanju širokopasovne infrastrukture, ki jo potrebujemo za dostop do visokohitrostnega interneta. Komisija je predlagala instrument za povezovanje Evrope (50 milijard EUR v predlogih za večletni finančni okvir), da bi zagotovila moderne povezave na ravni EU na področju železniškega prometa in upravljanja zračnega prometa ter energetske in visokohitrostne širokopasovne povezave in IKT po vsej Evropi. Komisija je tudi predlagala, da se uporabijo projektne obveznice ter tako povežejo javna in zasebna sredstva pri zagotavljanju ključnih naložb v infrastrukturo;
povečati sposobnost posojanja EIB: kot je bilo predlagano leta 2011, bi se s povečanjem kapitala EIB (za najmanj 10 milijard EUR) izboljšala njena sposobnost posojanja tam, kjer je najbolj potrebno. Posojila bi lahko preusmerili v MSP, ki danes ustvarijo največ delovnih mest v EU. Podporo EU za dejavnosti EIB bi lahko zagotovili tako, da bi razširili instrumente za delitev tveganj z banko – Komisija je pripravljena povečati sredstva strukturnih skladov za projekte EIB, s katerimi ta spodbuja MSP, raziskave in inovacije, ter energetski sektor;
obdavčitev finančnih transakcij kot vir prihodkov za rast: Komisija je leta 2011 predlagala ustanovitev skupnega sistema davka na finančne transakcije, da bi ta sektor, ki je prejel državne pomoči in poroštva v višini skoraj pet bilijonov EUR, bolj pošteno prispeval k javnim financam. Države članice bi lahko del prihodkov namenile za javne naložbe, ki spodbujajo rast (poleg prispevkov, ki bi jih lahko namenile za ukrepe za rast in naložbe, ki se financirajo s proračunskimi sredstvi EU).
Napredek pri drugih elementih oktobrskega načrta za stabilnost in rast Po objavi Komisijinega načrta oktobra 2011 smo si močno prizadevali, da bi našli učinkovit odgovor na grške težave. Dogovorjen je bil drugi program EU/IMF za Grčijo, na pogajanjih pa je bilo doseženo, da delni odpis dolga prevzame zasebni sektor. Komisija je nedavno v sporočilu za grško gospodarsko rast podrobno predstavila intenzivne ukrepe EU za zagotavljanje podpore Grčiji.
Pomemben napredek je bil dosežen tudi pri protikriznih varovalnih ukrepih v evroobmočju. „Požarni zid“ za preprečevanje slabega državnega dolga je bil okrepljen s pospešeno uvedbo evropskega mehanizma za stabilnost ter z združevanjem sredstev evropskega instrumenta za finančno stabilnost z mehanizmom. Pri tem so države članice EU pomembno prispevale v IMF ter tako povečale njegova sredstva. Komisija je leta 2011 začela posvetovanje o izvedljivosti različnih možnosti za stabilnostne obveznice (skupna izdaja dolžniških instrumentov v evroobmočju).
Komisija meni, da bi po doseženi zadostni fiskalni konsolidaciji in odpravi tveganja neplačila državnega dolga EU morala resno preučiti uvedbo neke vrste skupne izdaje dolžniških instrumentov v evroobmočju. Po reformi pakta za stabilnost in rast predstavlja fiskalni okvir EU trden in na pravilih temelječ sistem, ki zagotavlja fiskalno disciplino. Določa jasne referenčne vrednosti za izvajanje preventivnih in korektivnih ukrepov ob prekoračitvah meja.
Uporaba teh pravih temelji na ekonomski analizi in pravnih določbah, vključno s splošno analizo strukturne vzdržnosti javnih financ, ter omogoča objektivno razlikovanje med državami članicami glede na njihove fiskalne in makroekonomske pogoje. Za izvajanje teh pravil je bistvena ocena proračunskih ukrepov, ki so jih države članice sprejele na strukturnem področju.
Ta načela so upoštevana tudi v strategiji EU za fiskalno konsolidacijo, v kateri Komisija države članice z več manevrskega prostora na fiskalnem področju, ki lahko zagotovijo popolno delovanje samodejnih stabilizatorjev, ter države članice s strogim tržnim nadzorom poziva, da fiskalne izzive rešujejo z ukrepi, ki ustvarjajo zaupanje na trgih.
Srednjeročna stabilnost gospodarstva bo dosežena s postopnimi učinkovitimi ukrepi na področju strukturnih reform in finančne stabilnosti. Komisija trenutno ocenjuje programe za stabilnost, ki so jih do konca aprila predložile države članice. Na podlagi teh programov in ob upoštevanju pomladanskih napovedi, ki bodo objavljene 11. maja, bo Komisija konec maja, ko bo v času evropskega semestra 2012 objavila priporočila za posamezne države, predlagala skupen pristop za politike v celotnem evroobmočju.
Pripravljajo se tudi ukrepi za okrepitev bančnega sektorja, zlasti z dokapitalizacijo. Do junija 2012 bodo vse glavne evropske banke v skupnih prizadevanjih z Evropskim bančnim organom povečale svoj temeljni kapital tako, da ne bodo povzročile čezmernega zmanjšanja finančnega vzvoda. K obnovi bančnih posojil za realno gospodarstvo je pripomogla tudi Evropska centralna banka z dvema dolgoročnejšima operacijama refinanciranja.
EU je vodilna pri izpolnjevanju zavez G20, s katerimi bo izboljšala regulativo in nadzor v bančnem sektorju. Reformni paket bo pripravljen junija, ko bo Komisija predlagala skupen zakonodajni okvir za oživitev ter okrevanje bank in investicijskih podjetij. Z njim bo določila niz ukrepov za upravljani propad institucij v krizi, ne da bi pri tem na koncu nosili breme davkoplačevalci.
Sprejeti so bili glavni ukrepi za trdnejše in bolj povezano gospodarsko upravljanje. Izvajajo se nove strukture za gospodarsko upravljanje (ki temeljijo na „šestercu“), 25 držav članic pa je podpisalo novo pogodbo o stabilnosti, usklajevanju in upravljanju v ekonomski in monetarni uniji. Komisija se zavzema za hitro sprejetje predlogov uredb o nadaljnji okrepitvi proračunskega nadzora v evroobmočju.
Naslednji koraki EU mora biti enako hitra in odločna pri izvajanju agende za rast, kot je bila pri fiskalni konsolidaciji. Iz tega kratkega dokumenta je razvidno, da je veliko predlogov že pripravljenih, vendar jih države članice in Evropski parlament še niso potrdili. Za ponovno trajnejšo rast bo potreben čas in če že zdaj sprejmemo potrebne odločitve, lahko preobrat dosežemo že konec leta.
Komisija bo 30. maja med evropskim semestrom sprejela obsežen paket ukrepov. Sem spadajo priporočila za posamezne države članice, poglobljeni pregledi 12 držav članic in skupno sporočilo o sklepih Komisije o evropskem gospodarskem upravljanju med evropskim semestrom 2012.
O Komisijinih priporočilih za posamezne države bo 21. junija razpravljal Svet EPSCO, 22. junija pa Svet ECOFIN.
Z zasedanjem Evropskega sveta 28. in 29. junija se bo s Komisijinimi priporočili in drugimi prispevki, med katerimi bo tudi paket predlogov o izvajanju direktive o storitvah, končal evropski semester 2012. Na tem zasedanju bo Komisija pozvala k hitremu sprejetju omenjenih predlogov, vključno s sprejetjem prihodnjega ambicioznega proračuna za EU, da bi ustvarila pogoje za ponovno rast in ustvarjanje delovnih mest v EU.
Več informacij je na voljo v sporočilih Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast (COM(2010) 2020), Letni pregled rasti za leto 2011 (COM (2011) 11) in Letni pregled rasti za leto 2012 (COM(2011) 815) ter v nagovoru predsednika Barrosa o položaju v Uniji.
COM(2011) 669
Direktiva 2011/7/EU
COM(2011) 658
Več informacij je na voljo v sporočilu „Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri“ (COM(2011) 571).
Delovni dokument služb Komisije o izkoriščanju zaposlitvenega potenciala zelene rasti (SWD(2012) 92).
K okrevanju s številnimi novimi delovnimi mesti“ (COM(2012) 173).
Paket rasti za integrirane evropske infrastrukture (COM(2011) 676).
COM(2011) 500 in COM(2011) 660 (pilotna faza).
Nagovor predsednika Barrosa o položaju v Uniji iz leta 2011.
COM(2011) 594
COM(2012) 183
Zelena knjiga o izvedljivosti stabilnostnih obveznic (COM(2011) 818).
COM(2011) 819 in COM(2011) 821
Po poročilu o mehanizmu opozarjanja, ki ga je Komisija predložila februarja 2012 (COM(2012) 68).
Gospodarska kriza je pokazala, da rast, ki temelji na zadolževanju, ni vzdržna. Evropska unija se je pri reševanju krize lotila korenite prenove struktur gospodarskega upravljanja (zlasti v evroobmočju) in finančnega sektorja. Pri tem se je znašla pred že znanim izzivom, kako učinkovito združiti fiskalno konsolidacijo in konvergenco, stabilnost in rast.
