Pretekli čas se je preselil v današnji dan.
Skozi svoje okno poglej v svet!
Dan prihodnji je prepojeni prah s krvjo.
Kot zvon obstane deževni hip.
Da spral bi zatohel vonj,
v kepe stlačen dim bolnih duš.
Obstal je na listu v mračnem gozdu
govščave mrak. Divji trn,
krik, naskok, divji plen.
Val čustev, bolezenskih vilic vbod.
V ognju gorijo sle, vre in izpareva,
strah hlapi v zubljih slani pot.
Klon živali bolne žeja znoj.
Celo vedro gnile vode je izparelo
skoz deblo in letne čase v noč.
V grozo, ki leze kot črv v podkožje.
Prestavi časa čas!
Zori volčja češnja. V duši kipi
pogrebni ples stoječih voda,
ki teko navzdol. Brez želja.
Kipi na situ kri. Dotakni se ga!
Ko odrasteš bo tvoj gospodar.
Pritajeni, nevidni bolečinski stvor.
Ližejo te že njegovi jeziki.
Grlo ima polno modrasov.
Ne naslanjaj se nad praznino.
Tam je brezno. Konec hoje.
Nepojmljivo globoko temno brezno.
Tam si gasijo žejo samo s krvi potoki.
Tam pod Škabrijelom še najdeš svojo sled.
Pretekli čas se je preselil v današnji dan.
