Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na:
http://www.pozitivke.net/article.php/Custva-Vpliv-Fizicno-Pocutje

Vpliv čustev na fizično počutje torek, 21. februar 2017 @ 05:02 CET Uporabnik: Pozitivke Marsikdo velikokrat pomisli, da bi bilo veliko lažje stopati po poti življenja, če ne bi imeli čustev. Ko nas nekaj vrže ob tla, neskončna žalost, potrtost, strah, obup… Pa bi bilo res lažje? Kaj pa tista čustva, ki nas ponesejo v višave, ko smo srečni, ljubljeni, ko ljubimo, ko nam nekaj uspe in podobno? Bi se z veseljem odpovedali tudi takim čustvom? Mislim, da ne. In tudi tista prva skupinica čustev, ki nas občasno ohromi, se v nas pojavi z namenom. Večkrat se vprašamo, kaj je meni tega treba, zakaj se zopet počutim tako, zakaj se mi to dogaja, zakaj ravno meni? Ob izkušanju čustev, ki nas osrečujejo, se tega seveda ne sprašujemo, razen s hvaležnostjo. Pa ste pomislili, da so prav vsa čustva naša, izraz naše notranjosti, da so prav čustva naš notranji kompas, ki nam kaže, kje v življenju se trenutno nahajamo, kaj se nam dogaja. Če so čustva takšna, da nas razganja od sreče, si seveda želimo, da bi taki občutki trajali čim dlje, v neskončnost. Če bi bilo možno, ne bi spremenili prav ničesar, saj si želimo le uživati v trenutkih, ki nas osrečujejo. Torej nam tista druga čustva ne sporočajo nič drugega kot to, da je nastopil znak za alarm, da nekaj v našem življenju ni tako, kot si želimo in da se nahajamo ob napačnem času na napačnem mestu. Lahko zamižimo na enega ali kar obe očesi, si zatisnemo ušesa, se prepričujemo, da bo minilo, da bo kmalu spet vse v redu, naredimo osebno diplomo iz potrpežljivosti, a spremeni se prav nič. Tiščimo glavo v pesek kot noj in se delamo, da je vse tako, kot mora biti. Nič ni narobe s tem, da sprejmemo situacije, kakršne so. To nam samo pomaga, da s pozitivno vibracijo poskušamo čim prej spremeniti stvari, ki nam otežujejo življenje. Kaj se zgodi, če predolgo časa ignoriramo vse, kar se je nabralo v nas? Če ne storimo prav nič, da bi se izkopali iz stanja, ki nas onesrečuje? Počutimo se kot ekonom lonec, ki začne piskati, če ne ugasnemo ognja in preprosto eksplodira. Običajno ob najmanj primernem času, najmanj primernem mestu in ob najbolj nedolžnih osebah. Rezultat eksplozije lonca je nekaj urno čiščenje kuhinje. Rezultat škode ob eksploziji naših čustev pa lahko traja tudi mesece, leta. Kaj pa če lonec poln hrane postavimo samo na pult in se pretvarjamo, da je prazen. Vonj nas začne opozarjati na to, da smo nekaj »spregledali«. Z našim telesom je popolnoma enako. Če prezremo občutek lakote, nas želodec kaj hitro začne vedno glasneje opozarjati na to. Če se še vedno ne odzovemo, začne nekje v nas utripati rdeča lučka za nizko stanje baterije kot na mobitelu. Ampak mobitel bomo hitro postavili na polnilec, saj ne želimo, da nam ne služi več. Ko pa začne opozarjati telo pa… Še vedno upamo, da ne bo rdeče lučke in se vendarle premisli. Glavoboli, bolečine v mišicah, tiščanje v trebuhu… «V redu je«, si rečemo, »to še lahko prenesem«. Naše fizično telo je veliko močneje povezano z našim čustvenim stanjem, kot si lahko predstavljamo. Vsako dolgotrajno nalaganje bolečih čustev, ki jih preziramo, se sčasoma začnejo nalagati nekje znotraj našega fizičnega telesa, ki se nekoč pod težo teh bremen zlomi. In takrat je mnogokrat prepozno, da bi šele začeli ukrepati oziroma je potrebno narediti za olajšanje mnogo več. Poglejmo si, katere so tiste fizične bolečine, ki največkrat nakazujejo na to, da se je nekaj začelo »kuhati« že mnogo prej v naših mislih in čustvih: Vrat: Imeti vedno svoj prav, trma, neprilagodljivost v življenju Ramena: Bremena, ki jih nosimo na sebi, ker želimo biti sami za vse. Hrbtenica na splošno: Kako stabilni smo v svojem življenju. - Zgornji del: Pomanjkanje čustvene opore, ko se ne čutimo ljubljeni in ne bojimo ljubiti. - Srednji del: Občutek krivde, ujetost v preteklosti. Bremena, ki nam jih nalagajo drugi. - Spodnji del, križ: Finančne skrbi, strah za svoje preživetje Komolci: Strah pred spremembami in sprejemanje novih poti v življenju Zapestja in dlani: Krčevito oklepanje starega, strah pred izgubo Kolki: Strah pred korakom naprej, pomembne odločitve v življenju, ki se jih bojimo napraviti Kolena: Strah pred korakom naprej, kjer je vpleten naš ego. Predstavljajo našo zmožnost, da se prilagodimo trenutnim situacijam, poslušamo svoj ponos in kljub želji, da se premaknemo, globoko v sebi ne bi želeli spremeniti dosedanjega načina življenja. Gležnji in stopala: Podobno, kot kolena, le da manjka še volja do koraka v boljše in drugačno življenje, kot da ne verjamemo, da je možno živeti srečno in polnejše življenje. To je samo nekaj primerov. Seveda ima tudi vsak notranji organ svoje področje, na primer pljuča izražajo žalost, jetra jezo, ledvica in mehur nepredelana čustva in podobno. Včasih slišimo, da je vse v glavi in če prav premislimo, to povsem drži. V naši glavi se poraja misel, misel vodi v čustvovanje in od tam naprej je odvisno od nas, kaj bomo s tem notranjim kompasom storili. Ali bomo preprosto prezrli in ostali v svoji coni udobja ali česarkoli že, ali se bomo spoprijeli s tistim, kar nam ne da spati ter napovedali boj, boj zase in svoje zdravje, dobro počutje in srečo. Naše telo je samo odsev našega notranjega počutja. Opozarja nas, kako biti zavestni svojega počutja, ki ga vsak dan vnašamo v svoje življenje. Vse to nam pomaga, da izgubljamo manj dragocene energije za stvari, ki nas onesrečujejo in jo preusmerjamo v življenje, kakršnega si želimo in zaslužimo. Naša življenja so prepletena z izzivi in preizkušnjami in na nas je, kako jih sprejmemo in se z njimi spopademo. Naša določitev je, kaj bomo storili, ko se znajdemo pred drevesno korenino, čez katero smo že nekajkrat padli. Ali si bom rekel: »Joj, spet bom padel«, ali pa bom preprosto stopil čeznjo, ker vem, kaj je potrebno storiti. Če želimo srečno prehoditi pot svojega življenja, je pomembno, da se že zjutraj odločimo, da bomo k izzivom današnjega dne pristopili pozitivno in vsaj poskušali najti v vsaki stvari nekaj dobrega. Ko nas zajamejo težka čustva in skušajo prevzeti oblast nad našimi življenji, se za hip ustavimo in se vprašajmo, če je res vredno izgubljati našo dragoceno energijo in posledično zdravje zaradi pričujoče situacije. Namesto da tarnamo in dopuščamo, da čustva prevzamejo oblast, jih v oblast vzemimo sami in jim ne dovolimo, da vplivajo na kakovost našega življenja. Naše telo je samo odsev našega notranjega počutja. Opozarja nas, kako biti zavestni svojega počutja, ki ga vsak dan vnašamo v svoje življenje. Vse to nam pomaga, da izgubljamo manj dragocene energije za stvari, ki nas onesrečujejo in jo preusmerjamo v življenje, kakršnega si želimo in zaslužimo. Namaste in topel objem Romana Kos - Romy Vir:  www.mychi.si Komentarji (0) www.pozitivke.net