Pojav kmetijstva v zgodovini človeštva, je prinesel velikanski napredek, hkrati pa tudi presenetljiv trend. Postopoma so ljudje po vsem svetu postali nižje rasti in slabšega zdravja, v primerjavi z njihovimi lovsko- nabiralnimi predniki. Večina bi pomislila, da zanesljivejši vir hrane izboljša kvaliteto človekovega zdravja, a so raziskave pokazale, da temu ni povsem tako.
Raziskave, ki jih je izvedla študentka antropologije iz Univerze Emory Amanda Mummert, so pokazale, da so zgodnji kmetovalci, s tem ko so postali odvisni od določenih vrst poljščin, trpeli zaradi pomanjkanja hranljivih sestavin, ki jih omogoča bolj pestra prehrana.
Pokazalo se je, da je bil trend, ki se je začel pred okoli 10.000 leti, prisoten prav po vsem svetu, ne glede na to z gojenjem katerih vrst poljščin so se ljudje ukvarjali. Agrikultura je vodila, do manj zdravih ljudi nižje rasti.
Na podlagi Mummertove raziskave, je zaznati, da se je trend po vpeljavi mehaniziranega kmetijstva v razvitem svetu, pred približno 75 leti, obrnil.
Pojav kmetijstva v zgodovini človeštva, je prinesel velikanski napredek, hkrati pa tudi presenetljiv trend. Postopoma so ljudje po vsem svetu postali nižje rasti in slabšega zdravja, v primerjavi z njihovimi lovsko- nabiralnimi predniki. Večina bi pomislila, da zanesljivejši vir hrane izboljša kvaliteto človekovega zdravja, a so raziskave pokazale, da temu ni povsem tako. 
