Bliža se čas, ko bodo na nas spet začeli izvajati pritisk za cepljenje proti raznim gripam (in sejati strah, kako smrtonosne naj bi domnevno bile). Ker pa je cepljenje le donosen posel in izdelovalcem cepiv vašega zdravja ni kaj pretirano mar, da le lahko na vas tako ali drugače zaslužijo, je prav, da vsak, ki mu ni vseeno za svoje zdravje, izve resnico in se na podlagi dejstev odloči sam.
Na podlagi dejstev, ne pa na podlagi propagande.
Za influenco tipa A ali B vsako leto zboli le okoli 2,7 % prebivalstva. To vsekakor pove marsikaj o tem, da ljudje vendarle znajo poskrbeti zase in za svojo imunsko odpornost, in da so pri tem tudi uspešni. In da gre za bolezen, ki v resnici nima omembe vredne moči. Nova študija iz januarja letos, objavljena v The Lancet Infectious Diseases, je pokazala, da naj bi cepljenje omenjeni odstotek znižalo na 1,2 %. To vsaj navidez pomeni kar 60-odstotno znižanje – in natanko to vam bo propaganda skušala tudi prikazati. Resnica pa je nekoliko drugačna.
Začnimo z dejstvom, da očitno 97,3 odstotka prebivalcev cepljenja sploh ne potrebuje. Tako da teh dobrih 97 odstotkov ljudi – v kolikor bi se cepili – od cepljenja ne bi imeli nobene koristi. Bi se pa kljub temu morali vsi cepiti, da bi se tistih 2,7 % zmanjšalo na 1,2%.
Če to hipotetično 1,5-odstotno znižanje obolelih prištejete tistim 97,3 % zdravih ljudi, ki cepiva že v osnovi niso potrebovali, dobite novo število neobolelih, ki teoretično znaša 98,8 %. To pa predstavlja le 1,5 % znižanje obolevnosti glede na celotno populacijo, kar resnično ni vredno truda, stroška in tveganj. Sploh pa če pomislimo, da so za cepljene ljudi posledice cepljenja lahko enako hude kot sama gripa, ali še hujše (1, 2). In še enkrat: za ta borni rezultat bi morali cepiti vse ljudi v državi.
V zaključku študije (3) pa so avtorji tudi zapisali: »Dokazov o tem, da bi cepivo ščitilo populacijo, staro 65 let in več, ni.«
Cepivo bi moralo torej dobiti celotno (odraslo) prebivalstvo, pri čemer cepivo ravno starejšim, ki so imunsko najbolj neodporni in najpogosteje zbolijo za gripo (in drugimi nalezljivimi boleznimi), ne bi nič pomagalo, pri vsej preostali populaciji pa bi moralo mnogo ljudi po nepotrebnem trpeti posledice cepljenja, kratkoročne in dolgoročne, čeprav cepiva niso potrebovali. Dodati pa je treba še ogromen strošek (pa bolniške in izgubo delovnih dni za vse, ki po cepljenju doživijo reakcijo itd.). Ob upoštevanju vseh dejavnikov spoznamo, da cepljenje proti slabotni bolezni, kot je gripa, ni smiselno ali opravičljivo niti v zdravstvenem niti v finančnem (t.j., farmakoekonomskem) pogledu.
Bliža se čas, ko bodo na nas spet začeli izvajati pritisk za cepljenje proti raznim gripam (in sejati strah, kako smrtonosne naj bi domnevno bile). Ker pa je cepljenje le donosen posel in izdelovalcem cepiv vašega zdravja ni kaj pretirano mar, da le lahko na vas tako ali drugače zaslužijo, je prav, da vsak, ki mu ni vseeno za svoje zdravje, izve resnico in se na podlagi dejstev odloči sam.
