Hitra rast nakupovalnih centrov in nenehne “izboljšave” pri že obstoječih, sta pokazatelja, da je nakupovanje postalo nacionalni šport po celem svetu. »Prenavljamo za Vas«, se je glasil moto letošnjega poletja v Sloveniji.
In nakupovanje ni aktualno samo, ko smo doma, tudi na letovanjih in potovanjih šteje brskanje za spominki k najbolj priljubljenemu opravilu turistov. Izgleda, da obiski galerij, muzejev, razstav, gledališč, parkov, niso več »in«.
V mestih v malem najdete vse, kar vam zapoje srce in še mnogo več, nam obljubljajo. Ne dotaknejo se vas niti podnebne spremembe, če vas je vroče ali hladno, klima reši vse.
Vprašanje: Zakaj je nakupovanje postalo bolj ali manj edina prostočasna dejavnost? Odgovor 1: Zato, ker vam z nakupovanjem v nakupovalnih centrih zagotovijo prosto parkirno mesto. (Kot pešec ali kolesar, predvsem v BTC-ju, nimate kaj iskati, saj so površine narejene samo za avtomobile in avtobuse.) Logičen odgovor 2 bi se glasil, zato ker potrebujemo oblačila, čevlje, hrano,...
Kaj pa, ko ne potrebujemo ničesar? Hodimo po centrih kot sanjači in si ogledujemo izložbe in navsezadnje kupimo majčko po ceni za 12 EUR. Pri tem je potrebno omeniti dva pomembni dejstvi: Zaradi nizke cene kupimo več; to pomeni tudi več odpadkov. Hkrati mora te stvari nekdo (Kitajci) izdelati po še nižji ceni. Oni je ne odnesejo tako poceni.
Medtem ko se nakupovalni centri v tujini, poleg zabetoniranih površin, ponašajo z zelenimi površinami, skorajda majhnimi parki, izgleda da imamo Slovenci beton zelo radi oziroma vsaj naši arhitekti. Mogoče smo pa edini, ki se ne slepimo. Nakupovalni center ni narava.
Ampak prosto parkirno mesto in poceni izdelki ne moreta biti edina razloga za to, da se vedno znova in znova vračamo v vedno nova in prenovljena nakupovalna središča. O vnovičnem vračanju priča tudi dejstvo, da ne glede na to, koliko novih središč nastane, vedno so bolj ali manj polna. Mar smo si res tako dolgočasni, da nam čas morajo polniti tehnokratske naprave, ki nas dobesedno izvlečejo ven v umetno maso lučk.
Mar rabimo res ogromne količine hrane, oblek, da lahko preživimo? Sta odgovor na to le egomanija in nizke cene, ki se sedaj (hvala bogu) višajo in upam, da bodo dosegle standard kot je bil v veljavi pred leti, ko si nismo mogli vsega privoščiti? Zelo lep primer so bonbonjere ferrero roche ali merci. Včasih so se moje otroške oči obračale in moledovale mamo, naj mi jih kupi, danes ko bi si jih zaradi nizke cene lahko privoščila, se mi obrača želodec.
In srce se mi tare ob pogledu na nakupovalne vozičke, v katere, na videz premožne ženske, mečejo najrazličnejše »nezdrave« izdelke, ko pa bi lahko s tem denarjem podprle lokalne ekološke kmete in njihove »zdrave« izdelke, ki so resda malo dražji, jih pa zato kupiš manj in če znižaš vnos kalorij živiš tudi mnogo dlje.
Vzroki za masovno nakupovanje so navsezadnje družbeni in politični. Vsakodnevno nas hujskajo s podobami o tem, da nas bo nek izdelek, mrtev organizem, v tem »groznem« svetu osrečil. Še več kot to, zaradi njega bomo postali boljši ljudje.
Ko se je zrušil ekonomski sistem v Ameriki, se je glasil nasvet ameriškega predsednika Georga Busha Američanom, da naj gredo nakupovat. Da se zamotijo in ne vidijo resnice.
Nakupovanje v prostem času vsekakor ni nov fenomen: težava, s katero se dandanes soočamo, in ki jo trošenje na vseh ravneh povečuje, so okoljevarstveni problemi. Planet počasi, ampak zagotovo dušimo z gorami plastičnih vrečk. Predvsem otroci so zelo priljubljena tarča tržnih komercialistov, na žalost ne edina. Začnimo jih vzgajati v smotrne potrošnike, ki raje preživljajo čas v naravi. Zgledi štejejo.
Hitra rast nakupovalnih centrov in nenehne “izboljšave” pri že obstoječih, sta pokazatelja, da je nakupovanje postalo nacionalni šport po celem svetu. »Prenavljamo za Vas«, se je glasil moto letošnjega poletja v Sloveniji.
