Ta oblika članka je prirejena za tiskanje, za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
http://www.pozitivke.net/article.php/Budizem_Retreat_Buda




Budistični retreat

torek, 2. oktober 2007 @ 05:02 CEST

Uporabnik: Pozitivke

Nick Scott, ki ima doktorat iz ekologije, je v 80. in 90. letih delal kot predstojnik nacionalnih parkov v Angliji in nadzoroval kreiranje rezervatov za ptice v zapuščenih kamnolomih in sodeloval še na drugih projektih pri ustvarjanju in ohranjanju habitatov za divje živali. Prejel je več nagrad in bil večkrat gost na radiu in TV v Veliki Britaniji. V začetku 90. let je vse to pustil in začel s prostovoljnim delom v budističnem samostanu, kjer je deset let skrbel za vzdrževanje gozdnih površin v bližini samostana.

Medtem ko je živel z menihi,  nadzoroval vse gradbene projekte, vključno z novo meditativno halo, ki je kot arhitekturni dosežek prejela več nagrad. Sedaj živi na Irskem. Piše drugo knjigo, uči na meditacijskih retreatih, organizira dolge pohode v Alpah in - predvsem skrbi za to, da ne dela kaj preveč, kot pravi sam! Dosedaj je objavil eno knjigo, Rude Awakenings (slo.: Surove prebuditve, izšla pri Wisdom Publications), ki jo je napisal skupaj z menihom Ajahn Succitom o njunem šestmesečnem romanju po Indiji, kjer sta prehodila več kot 1000 kilometrov in obiskala različne budistične svete kraje.

Nicka sem sedaj že drugič povabil v Slovenijo, da bi učil in vodil tridnevni retreat in tako začel s pripravo za  desetdnevne.

Nedavno si mi dejal, ko sem ti govoril o svojem razočaranju nad Globalnim forumom, nad predsednikom mirovne organizacije, nad predsednikom republike ter na splošno nad delom z različnimi mirovnimi in mesijanskimi pobudami, naj ne poskušam rešiti sveta. Toda ali vodenje meditacijskega retreata prav tako ne predstavlja ideala bodisatve ter služenja svetu?

Ah, to je težko vprašanje. Odvisno od motiva osebe, ki to počne. Reševati svet zveni zelo lepo. Če to pomeni samo imeti pravilno naravnanost do tega, kar počnemo, z nesebičnim sočutjem, velikodušnostjo in odprtostjo. To je u redu. Toda ker smo na Zahodu tako kompulzivni, res mislimo, da moramo “rešiti svet”, cel svet! In to nas neizbežno vodi v trpljenje, ali ne. Sveta ni potrebno reševati. Torej je naravnanost v srcu tista, ki je pomembna. Najbolj pomemben komentar, ki sem ga podal, je bil, da si vse to poskušal narediti za svetovni mir, ko nisi imel miru v sebi. Niti ga ni imel nihče od ljudi, s katerimi si bil v stiku.

Ljudje se pobijajo in umirajo od lakote vsak dan, naše politike pa bolj kot svetovni problemi zanima boj za oblast. Poglej samo našega predsednika, zaradi njegovih duhovnih in mirovnih pobud ga včasih sploh ne jemljejo resno. Posredoval je v Darfurski krizi, morda odločilno  v iranskem zapletu, zagotovo na primer vem, da si je pomagal z meditacijo in je popolnoma zdrav in vendar mu tega nihče ne verjame. Zakaj je tako težko spremeniti karkoli v svetu?

Vsekakor moramo najprej spremeniti sebe, šele potem svet. Skozi nekaj podobnega sem šel tudi sam. Najprej sem hotel pomagati v nacionalnem parku, ker sem hotel rešiti naravni habitat za divje živali. Nato sem spoznal, da živali niso problem, ampak da so problem ljudje. Divjina lahko poskrbi sama zase, če jo le ljudje pustijo pri miru. Problem sta bila pohlep in sebičnost ljudi. Nato sem poskušal pomagati budističnemu samostanu, ker sem lahko videl, da je samostan svetu posredoval modrost in da je bilo to tisto, kar je svet potreboval, da bi prenehal biti pohlepen in sebičen. Sedaj mislim, da je to kar moram delati, da postanem ta mir in modrost jaz sam. Če sem lahko v miru sam s sabo, če lahko preneham biti sebičen in pohlepen potrošnik, če imam lahko razumevanje v sebi. Takrat vnašam te kvalitete navzven v svet in drugi bodo od tega imeli koristi – in jaz tudi!

Kako si sploh začel z duhovnostjo? V najstniških letih si živel v Londonu. To so bila šestdeseta leta z Beatli, Rolling Stonesi, Pink Floydi. Menda si celo sodeloval z Jethro Tulli. Potem pa si se odlocil, da zapustiš mesto in se preseliš na deželo. Kasneje si odšel v Indijo.

Ne, najprej sem odpotoval v Indijo. Nisem sodeloval z Jethro Tulli v glasbenem smislu, le nekaj časa kot tehnik. Bil pa sem tam, ko se je v Londonu dogajala glasba in spoznal vse te skupine preden so postale slavne. Za najstnika je bil to zelo zanimivo obdobje.

Ko si po srednji šoli odpotoval v Indijo, je bilo to duhovno popotovanje?

Nisem imel namena oditi na duhovno potovanje. Bil sem celo prepričan, da me religioznost ne zanima. To je bila generacija hipijev, ki je potovala na Vzhod, bila je nekakšna moda in tudi mene je to zanimalo. Bil sem mlajši od večine zahodnjakov, imel sem 18 let, ko sem s 100 funti odšel z avtoštopom v Indijo in od 100 funtov v Indiji živel tri leta!

Si takrat začel z meditacijo?

Zanimalo me je, kaj lahko meditacija naredi za um. Izkusil sem že kakšen učinek ima LSD. Občutek mene in razmišljanja se je enostavno ustavil in ostal je samo ta čudoviti svet. Nisem doživel nobenih halucinacij kot moji prijatelji ampak samo to zaustavitev konvencionalnega sveta. Mislim, da je to vplivalo na moje zanimanje za meditacijo, zanimalo me je, ali lahko to v meditaciji ponovim.

Po naključju si srečal nekaj zanimivih ljudi, Karmapo, Dalaj Lamo? So ti ljudje vplivali na to, da si začel meditirati?

Ko sem imel 20 let sem srečal Karmapo, Dalaj Lamo in Ajahn Chaja. Nikogar nisem nameraval srečati, zgodilo se je slučajno, bil sem mlad in hotel sem se zabavati in nihče od njih me ni navdihnil za nič. Bilo je precej let kasneje, ko sem gledal nazaj in se spomnil vseh teh izrednih ljudi, kakšno srečo sem pravzaprav imel.

Kakšen je bil tvoj vtis o Ajahn Chaju, ki si ga srečal na Tajskem?

Zdel se mi je zabaven. Hotel se mi je prikupiti, to vidim sedaj in me vabil na vse mogoče zanimive kraje – in upal, da bom ostal in postal menih. Toda samostan se mi je zdel preveč asketski. Kmalu potem sem se spoznal z meditacijo Goenke in mislil, da je to to. V bistvu pa sem bil premlad, da bi Ajahn Chaja lahko cenil.

Srečal si tudi Goenko in tam začel z retreati. Ko sem sam naredil 10 dnevni meditacisjki retreat pri Goenki, sem doživel, da bistvo meditacije lahko zares doživis šele po 10 dneh. Toda ti si imel drugačno izkušnjo?

Ne. Doživel sem isto. Zato sem jih naredil toliko (kakih 20). Najprej v Indiji, ko sem potoval z Goenko in potem še z drugimi učitelji. Kasneje pa sem videl, da je ta tehnika omejena, ves ta kult tradicije, treniranje volje, nabiranje raznih doživetij, ki me niso več zanimala itd in šele kasneje v Angliji na 10 dnevnem retreatu Ajahn Sumedha, učitelja iz tajske gozdne šole Ajahn Chaja v Angliji, sem “našel” svojo pot. Njegovo učenje je bilo veliko bolj preprosto in tudi bolj globoko. Direktno je pokazal na to, kar se je dogajalo v moji glavi.

Strinjava se torej, da je 10 dnevni retreat potreben za tisti pravo notranjo vizijo, ki se pojavi po 7-8 dneh predane prakse?

Da.

Kako si prišel na idejo, da bi začel učiti meditacijo. Menda si edini laik, ki z dovoljenjem starejsih Ajahnov  (učiteljev) poučuje v tradiciji Ajahn Chaja in Ajahn Sumedha?

Preden sem zapustil samostan Chithurst, sem zaprosil za dovoljenje, da naredim trimesečni solo retreat v eni od gozdnih hišic. Do takrat sem delal samo 4-6 tedenske. Trimesečni retreat je bil zelo globok, doživel sem določene spremembe v sebi in se zavedel, da bi lahko učil. Vendar samo v tej tradiciji in samo če sem zaprošen. En teden po končanem trimesečnem retreatu sem prejel pismo iz Latvije, če bi jim lahko pomagal kot redni učitelj, ker menih, ki je tja redno hodil, ni mogel iti. Dobil sem blagoslov starejših menihov in sem šel. Od takrat, pet let nazaj, sem učil desetdnevne in vikend retreate.

Kako bi opisal vlogo učitelja, kakšne so zahteve, da bi nekdo lahko bil učitelj, da bi organiziral retreat?

Kdor hoče biti učitelj meditacije in učiti stvari kot so na primer desetdnevni retreati, mora poznati in razumeti cilj in pot do cilja. Razumevanje mora biti dovolj globoko, da se učitelj ne zaplete v devocijo in oboževanje udeležencev ali v njihove projekcije in obtožbe. Če naj bo učenje zares učinkovito, mora biti učitelj eden od teh ljudi, ki so odločeni, da bodo učenje realizirali v sebi. To ni lahka pot in je zelo počasna, vendar ti da veliko osebnih izkušenj.

Se kdaj zapleteš v proces poučevanja, te čustva in vse osebne zadeve, kar udeleženci prinesejo predte, kdaj odvede in izgubiš ravnotežje ali se to nikoli ne zgodi?

Velik problem poučevanja je imeti sočutje za trpljenje drugih - ki je lahko zelo boleče. Kot učitelj moraš ljudem nuditi možnost, da se soočijo s svojimi stvarmi v situaciji, kjer čutijo, da so varni in da nekdo za njih skrbi. Moraš jim pustiti, da se soočijo s tem, medtem ko del tebe poskuša posredovati in jim pomagati.

Kaj je predpogoj, da bi nekdo bil dober učitelj? Sam sem spoznal veliko ljudi, ki bi radi učili in govorili drugim, kaj naj delajo, sami pa tega niso sposobni.

Tudi sam sem tak! Nekdo, ki vedno hoče biti učitelj, nekdo, ki vse ve. Mislim da mi je bilo zaradi tega vedno jasno, da ne smem učiti. Vedno vseh teh 30 let! Mislil, sem, da bi bilo dobro, hkrati pa sem vedel, da bi meni in drugim povzročil probleme.

V začetku 90. let sem imel obdobje, ko sem bil zelo uspešen kot ekolog v nacionalnih parkih, bil deležen različnih pohval, nagrad in postajal vse bolj priznan. Tega nisem najbolje obvladal. Prevzel sem se in zato sebi in drugim pozvročil razne neprijetnosti. Zato sem vse to pustil.

Po moji izkušnji na retreatu enkrat prideš do to točke, ko je lahko osebna prisotnost učitelja prepreka. Da bi se povsem osvobodil, se, poleg svojega ega, moraš rešiti tudi učitelja. Gre za specifično dinamiko, ki je skoraj ni mogoče opisatio. Kako torej ti urediš to, da si najprej močna osebnost, ki lahko pritegne pozornost, kasneje pa izgine v samem procesu meditacije?

S tem se jaz ne ukvarjam. To je tvoje delo. Jaz sem tu samo, da pokažem pot. Ko enkrat sam vidiš pot, ne rabiš več tistega, ki kaže nanjo, ne? Toda različni ljudje potrebujejo različno pomoč in v različnih količinah in jaz moram to uravnovesit. Da pustim nekatere, da gredo naprej, medtem ko skrbim za druge.

Moj princip poučevanja je, da z drugimi delim vse, kar vem. To, kar je pomagalo meni in drugim, ki ji poznam. Da vzpodbudim udeležence, da ugotovijo, kaj lahko pomaga njim. Ljudem hočem le pomagati na duhovni poti. Nočem ustvariti sistema ali metode ali kulta, ki bi mu bilo treba religiozno slediti.

Na retreatu je poleg formalne meditacije tudi meditacija v hoji, ki jo učitelji še posebej v tej tajski tradiciji zelo priporočajo.

Da, to je alternativa formalni, sedeči meditaciji. To je dobra praksa, vendar lahko traja veliko dlje, preden jo obvladaš. Ko pa jo, si naredil velik preboj, ker za razliko od sedeče meditacije v hoji ne mores delati z voljo. Takrat spoznaš, da moraš ta pristop ubrati tudi v sedeči meditaciji.

Zen mojster je nekoč dejal, da če uporabljaš meditacijo za dosego”visokih” doživetij, je bolje, da vzames drogo.

Res je. Kar je hotel reči, je, da je potreba po visokih doživetjih sama po sebi problem. To lahko storimo brez meditacije, če vnesemo veliko energije in volje. Toda ti klimaksi so začasne stvari in vedno minejo. Bistvo meditacije je drugo. Duhovna doživetja izgledajo fascinantna in čudovita, toda veliko tega je ustvarjeno iz same želje in volje, ki jo nekdo vnese v sam proces. Za mnoge od nas bo to prvi način, kako se osvobodimo sebičnosti. In potem bomo mislili, da je to način, kako se to počne. Toda enkrat bomo ugotovili, da je osvoboditev potencialno vedno tu. Le izstopiti moramo iz procesa delanja in postajanja. In postati sposobni narediti, kar je potrebno, da razrešimo svoje karmično breme, ki nas sili, da se gremo vse to delanje in postajanje. Moramo se soočiti z vsem, kar nam je prepreka na poti. Boga, osvoboditve, Nepogojenega itd. ni potrebno iskati. Nepogojeno je vedno tu, razrešiti moramo samo to, kar je pogojeno.

+++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++

Nick Scott bo od 11.- 14. oktobra letos vodil tridnevni meditacijski retreat v Zgornji Kungoti pri Mariboru (počitiški dom Sonček). Retreat je primeren tako za začetnike kot za izkušene. Cena retreata je 70€. Prijava in vse informacije na telefon: 040389742 (Andreja) ali email: share.slo@siol.net(Janez).

Informacije tudi na spletni strani slovenskega budističnega društva Bhavana: http://www.slo-theravada.org/drustvo.htm.

En teden pred tem pa bo Nick vodil uvajanje v budistično meditacijo. To bo delavnica s predavanjem ter krajšo meditativno prakso. Primerno prav tako za vse, predvsem za začetnike.

Delavnica bo 6. oktobra od 10h - 18h v Ljubljani v Sai Centru na Fužinah, Gašperšičeva 8 (vhod zadaj). Za meditacijo v lotosu s seboj prinestite blazine, na voljo pa je tudi večje število stolov. Vstop prost.

1 komentarjev.


Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Budizem_Retreat_Buda







Domov
Powered By GeekLog