Skupine bolnikov v Evropi zahtevajo sistem obveznega nadzora nad cepivi
nedelja, 1. maj 2011 @ 22:30 CEST
Uporabnik: Sonce
Skupine bolnikov v Evropi so se ob zaključku Evropskega tedna cepljenja (23. – 30. aprila 2011) v skrbi za varnost cepljenih oseb odločile pozvati k uvedbi sistema obveznega nadzora nad cepivi v programih rednega cepljenja.
Ta bi moral zajemati tudi usposabljanje splošnih zdravnikov, da bi lahko prepoznali škodljive učinke cepiv, ozaveščanje o neposrednih stranskih učinkih cepiv, in takojšnjo uvrstitev vprašanj glede cepiv ob sprejemu pacienta v bolnišnico.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je Evropski teden cepljenja podprla kot priložnost za splošno spodbujanje k cepljenju, medtem ko je Svetovni svetovalni odbor za varnost cepiv pri Svetovni zdravstveni organizaciji (GACVS - Global Advisory Committee on Vaccine Safety) 21. aprila letos izjavil, da je treba dodatno raziskati morebitne povezave med narkolepsijo in cepljenjem.
V letih 2009 in 2010 je bilo na Finskem in Švedskem zaradi uporabe cepiva proti pandemski gripi A (H1N1) med otroki devetkrat več primerov narkolepsije kot je bilo pričakovano. SZO je sporočila, da do sedaj narkolepsije še niso povezali z uporabo cepiv.
EFVV (Evropski forum za nadzor nad cepivi) zato poziva države lanice č EU, SZO in Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane (ENVI), naj vzpostavijo sisteme nadzora nad cepivi.
“Vzpostavitev sistemov nadzora, ki bodo analizirali diagnoze, podane ob obisku bolnika vambulanti in ob hospitalizacijah, vsaj za obdobje enega leta po cepljenju, je nujna, da bi lahkoprepoznali statistično pomembne povezave in da bi ocenili, kakšni so vzroki za to“, je prepričanamikrobiologinja dr. Meryl Nass.1
Zlato pravilo dvojno slepih študij, kontroliranih z neškodljivim placebom, se za cepiva nikoli neuporablja, testiranje cepiv vselej poteka brez kontrolne skupine. Prof. dr. David Salisbury, direktor britanskega programa za cepljenje, je predstavnici EFVV Anni Watson potrdil, da pri preverjanju varnosti cepiv kot placebo vselej uporabljajo druga cepiva in da v primeru cepiv vzpostavitev kontrolne skupine velja za neetično ravnanje.
“Ker preizkušanja ne potekajo v obliki dvojno slepih študij, je treba nujno zagotoviti neodvisni nadzor, saj se v sklopu preizkušanja morda ni preverilo, kako cepiva delujejo v interakciji z drugimi zdravili ali na določene skupine ljudi, na primer na nosečnice,” pravi Anna Watson.
“Četra faza preizkušanja zdravil, znana tudi kot postmarketinška raziskava, je ključnega pomena, saj so neželeni učinki zdravil peti največji povzročitelj smrti v Evropi.”
V večini evropskih držav lahko bolniki o neželenih učinkih poročajo neposredno, vendar večina ljudi s to možnostjo ni seznanjena. V Združenem kraljestvu, na primer, Agencija za zdravila in zdravstvene izdelke (MHRA – Medicine and Healthcare Products Regulatory Agency) spodbuja zdravnike in druge zdravstvene delavce, naj neželene učinke ali sum le-teh prijavijo s pomočjo rumenega kartona (yellow card). V drugih državah naj bi zdravniki in zdravstveni delavci ravnali
1 Dr. Nass je internistka z licenco zdravniške zbornice; je avtorica objav v številnih publikacijah, pričala je pred Kongresom ZDA in mnogim zdravstvenim organizacijam predavala o problemih cepljenja in Sindromu Zalivske vojne. Novi neželeni učinki cepiv - Potreben je nadzor’ avtorice dr. Meryl Nass.
v skladu s predvidenimi postopki prijave in poro anja. Ker pa cepiva veljajo za uveljavljena zdravila, zdravnikom ni treba poročati o stranskih učinkih, če povezava že ni bila vzpostavljena 2, oziroma če učinki ne ogrožajo življenja. Zaradi tega se o številnih stranskih učinkih cepiv ne poroča.
“Če podatkov ne zbiramo, ne vemo ali cepljenje poveča pojavnostnekaterih bolezni, predvsem tistih, ki se redkeje pojavljajo. Poleg tega so splošni zdravniki slabo usposobljeni za prepoznavanje neželenih učinkov zdravil,” ugotavlja Anna Watson.
Proti proizvajalcem cepiv ni mogoče vložiti civilne tožbe za odškodnino za škodo zaradi poškodbe ali smrti povezane s cepljenjem, zato je civilna družba v zapostavljenem položaju. V tem pogledu EFVV zagovarja stališče, da bi moral Sklad za izplačilo škode, povzročene s cepivi (Vaccine Damage Paymant Fund) in drugi podobni evropski skladi zahtevati obvezen aktiven nadzor nad cepivi, da bi zagotovili varnost cepiv.
Pri pobudah za zagotavljanje varnih cepiv bi morali staršem, bolnikom in zdravstvenim delavcem zagotoviti podporo. Z razširjanjem programov cepljenja bi se moral povečevati tudi naš nadzor, so prepričani v EFVV.
Anna Watson, EFVV
Za dodatne informacije, podatke in dokumentacijo nam pišite na efvv.info@gmail.com. 2 Če vzročna povezava bolezni s cepljenjem še ni bila dokazana, se bolezen obravnava kot pojav pridružen cepljenju, oziroma v časovni povezavi z njim.
Skupine bolnikov v Evropi so se ob zaključku Evropskega tedna cepljenja (23. – 30. aprila 2011) v skrbi za varnost cepljenih oseb odločile pozvati k uvedbi sistema obveznega nadzora nad cepivi v programih rednega cepljenja. 
