Kronično bolečino je treba obravnavati kot samostojno bolezen
sreda, 24. oktober 2007 @ 00:03 CEST
Uporabnik: Sonce
Bolečina je pri bolnikih v Sloveniji slabo prepoznana, pogosto tudi podcenjevana in slabo zdravljena
V Sloveniji se z bolečino srečuje kar 23 odstotkov prebivalstva, kar nas uvršča v zgornjo tretjino evropskih držav, saj se tam z omenjeno težavo v povprečju srečuje 19 odstotkov prebivalstva.
Skrb zbujajoča je visoka pojavnost močne kronične bolečine, s katero se v Sloveniji srečuje enajst odstotkov prebivalstva, v povprečju v Evropi pa šest odstotkov prebivalstva, je ob svetovnem dnevu bolečine opozorila prim. mag. Marija Cesar Komar, dr. med., predsednica Slovenskega združenja za zdravljenje bolečine.
Kronična bolečina je tista, ki ostaja tudi potem, ko je bil osnovni vzrok bolezni ali poškodbe odstranjen, ali kadar vzroka ni mogoče odstraniti. Časovno o kronični bolečini govorimo po treh do šestih mesecih stalne bolečine. Ločimo dve veliki skupini: kronične bolečine, ki spremljajo rakava obolenja, in kronične bolečine, ki niso posledice raka, na primer bolečina v križu zaradi osteoartroze, revmatskih bolezni in drugo. Kronična bolečina pa ni le simptom, je bolezen, ki jo je treba zdraviti.
"Osnovna človekova pravica je, da je njegova bolečina pravilno in dobro zdravljena," pravi Cesar Komarjeva, zato si pri združenju prizadevajo, da bi postala bolečina peti vitalni znak, ki bi ga ob krvnem tlaku, pulzu, zavesti in temperaturi zapisali na vso medicinsko dokumentacijo. Temu žal še ni tako, ob tem, da je bolečina pri bolnikih v Sloveniji slabo prepoznana, je tudi pogosto podcenjevana in slabo zdravljena.
Pri raku ni treba trpeti Tako je raziskava, ki so jo med 261 bolniki opravili v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor, pokazala, da si 30 odstotkov žensk, ki jih mučijo glavoboli, pomaga samih, zdravnika ni obiskal enak delež žensk, ki imajo bolečine zaradi vzdraženega črevesa, prav tako pri 40 odstotkih žensk, ki imajo ginekološke bolečine, to ni bilo evidentirano v zdravstveni dokumentaciji, je povedala prim. mag. Nevenka Krčevski Škvarč, dr. med., anesteziologinja iz UKC Maribor.
Podobno ugotavljajo na Onkološkem inštitutu v Ljubljani. V raziskavi o kronični bolečini med 174 bolnicami po operaciji raka dojke jih je 40 odstotkov navajalo bolečino; 24 odstotkov je bolečina precej ali zelo ovirala pri vsakdanjih aktivnostih. Več kot polovica bolnic z bolečino je navajala srednje močno bolečino, vendar jih je večina jemala le blaga zdravila za zdravljenje bolečine, samo dve bolnici pa sta bili obravnavani v ambulanti za zdravljenje bolečine. Zakaj je tako?
"Zdravniki niso dovolj seznanjeni z možnostjo nastanja kronične bolečine po operaciji raka dojke, ne sprašujejo o tem, bolnice pa ne govorijo o tej bolečini. Veliko jih misli, da je bolečina del zdravljenja raka in da pri raku morajo trpeti, bojijo se stranskih učinkov zdravljenja s protibolečinskimi zdravili, predvsem opioidnimi," našteva onkologinja prim. mag. Slavica Lahajnar Čavlovič, dr. med. Kar tretjina žensk tudi ni bila seznanjena z možnostjo razvija bolečin po operaciji. Posledica slabo zdravljene bolečine je poleg trpljenja tudi slabša kakovost življenja, saj so bolniki utrujeni, neprespani, imajo slabši tek, omejene socialne stike in drugo.
Previdno z nesteroidnimi protivnetnimi zdravili Kronično bolečino je zato treba čim prej prepoznati in zdraviti. Pri tem je na voljo več vrst zdravil: paracetamol, nesteroidna protivnetna zdravila, šibki opioidi in močni opioidi. V primerjavi z evropskimi državami slovenski zdravniki bolnikom z bolečinami v veliko večji meri predpisujejo nesteroidna protivnetna zdravila (to so na primer naklofen, nalgesin, ibuprofen, olfen, voltaren, erazon, movalis), manj jim predpisujejo šibke opioide (tramadol), skoraj pa ne uporabljajo močnih opioidov.
"Skrbi nas, da se nesteroidna protivnetna zdravila uporabljajo tudi za zdravljenje močnih bolečin, čeprav imajo lahko ob preveliki uporabi neželene stranske učinke," opozarja Marija Cesar Komar. Opozarja tudi, da je bolečina zelo kompleksna motnja, samo en način zdravljenja redko pripelje do rezultata. Zato je treba zdravljene kombinirati z zdravili in z nefarmakološkim zdravljenjem, kot sta fizioterapija in akupunktura. Pomembno vlogo ima tudi psihološka obravnava takega bolnika, a je treba tudi tukaj stvari strokovno še dodelati.
Lestvica za merjenje bolečine Zdravljenje bolečine je oteženo tudi zato, ker je občutenje bolečine subjektivno in je ni mogoče preprosto izmeriti. Zato je pri ugotavljanju občutenja jakosti bolečine v pomoč lestvica VAS oziroma vizualno analogna lestvica za merjenje bolečine (na sliki). S pomočjo tega pripomočka lahko bolnik zdravniku jasno pokaže, kakšna je jakost bolečine v določenem trenutku. Bolečino razvrsti v tri jakostne skupine, ki jih je treba tudi različno zdraviti, zdravnik pa lahko glede na jakost bolečine tudi ustrezno odmeri zdravilo.
Bolečina je pri bolnikih v Sloveniji slabo prepoznana, pogosto tudi podcenjevana in slabo zdravljena
