|
||||||
|
|||||||
(starec:) Pozdravljen, mladi mož. Precej zdelan si videti danes. Očitno te je napadel prehlad.
(Tomaž:) Ja stari. Čisto sem fuč. Najraje bi šel v posteljo, pa imam še nekaj nujnih opravkov. Ko bi si lahko pomagal s kakim dobrim zdravilom...
Morda ti bo pa tale pogovor pomagal. Veš, v zvezi z zdravjem veljajo določeni stereotipi, ki nam zelo otežujejo zdravljenje. Le malo ljudi se zaveda, da nam dvom v lastno zdravje povzroči veliko škode.
Čakaj, čakaj! Tega pa ne razumem. Jasno, da dvomimo! Vsak, ki je bil kdaj resneje bolan, ve, da je bolezen presneto resna reč. In če veš, kaj te vse ogroža, ti je jasno, da se zdravje lahko hitro zruši.
Res je, ker to tako jemljemo. Če bi ta stališča do bolezni razrahljali, bi bilo vse drugače.
Ne razumem te. Bodi malo natančnejši, prosim.
Gre za zelo bazične stvari. Mislim, da sva jih nekoč že razčiščevala. Ti veš, da je bistvo človeka zavest, telo pa le orodje, s katerim lažje dosega spoznanja in deluje v tridimenzionalni stvarnosti. Tisto, kar oblikuje tvojo stvarnost, so tvoja prepričanja, zavestna in podzavestna. Vsako prepričanje se utelesi v fizični stvarnosti in skozi telesno izkušnjo ga verificiraš kot veljavno ali zavržeš. Vse je v prepričanjih.
Ja, to štekam. In kaj zdaj? Sem se sam prepričal, da sem bolan in zato sem bolan ali kaj?
Ne čisto tako. Vzemiva primer. V tradiciji okolja, v katerem živimo Slovenci, je zelo močno zasidrana predstava, da hladno vreme in podhladitev telesa pogosto povzročita prehlad. Ta predstava je tuja drugim narodom, sploh pa severnjakom ali Eskimom, saj bi sicer že izumrli. A ker mi vanjo verjamemo, se mora manifestirati v naših izkušnjah. In potem predajamo to predstavo drug drugemu - predvsem so zanjo dovzetni otroci - in jo s tem še krepimo, saj vanjo vlagamo svojo življenjsko energijo. Dajemo ji moč. Takšne in še hujše predstave podpira medicina, farmacevtska industrija, pogrebna industrija... Če pomisliš, na račun teh predstav dobro živijo. Zato jim ne pride na misel, da bi jih poskušali spremeniti.
Čakaj! Boš rekel, če ne bi verjel v prehlad, ga nikoli ne bi imel. Si to mislil?
Poznaš koga, ki nikoli ni prehlajen ali bolan? Vprašaj ga. Povedal ti bo, da v svoje zdravje tako trdno verjame, da ga nič ne more spraviti v dvom o tem. In ker v njegovi zavesti ni nobene pobude za bolezen (v podzavesti pa očitno tudi ne), ta ne more postati del njegovih izkustev. Trdna vera v zdravje je najboljša podpora imunskemu sistemu. Poznam človeka, ki tudi pozimi hodi v japankah. Nekoč, ko si čevljev ni mogel vsak privoščiti, hoditi bos pozimi ni bilo nič neobičajnega, pa je bilo vendar zelo malo prehlajenih.
Hm. Hočeš reči, da je bolezen posledica dvoma v lastno zdravje?
Na najgloblji ravni res. Vendar gre pri dvomu tudi za zelo prefinjene ideje, prikrite namige, da v zdravje ne moreš zaupati. Na primer ideja oz. prepričanje, da nam onesnaženje vseh vrst - okolja, hrane, vode in zraka neprestano kvari telo in zdravje. Ali pa prepričanja, da je paradižnik škodljiv, da je mastna hrana škodljiva, da je mesna hrana škodljiva... Vse to je še bolj škodljivo zato, ker je v teh prepričanjih toliko kolektivne psihične energije, da še močneje delujejo. Tem prepričanjem se je težko upreti, a ni nemogoče. Poznaš kadilce, ki kadijo kot Turki, a vseeno ne zbolijo na pljučih? Ti so z boleznijo pljuč "sklenili premirje" - vanjo preprosto ne verjamejo. Pomisli, če zavest (ali podzavest) na neke "bolezenske dejavnike" ne reagira, posledic na telesu preprosto ne more biti! Če se podhladiš, potem pa ves čas prežiš na to, ali so se znaki prehlada že pojavili, si bolezen sprogramiral sam.
Naj razmislim: če veš, da človek ni telo, ampak je zavest, potem je vse skupaj razumljivo. V astralnem svetu bolezni ni. Tudi višje razvita bitja bolezni ne poznajo. Pestijo nas samo tukaj, v tridimenzionalno stvarnosti. To pa zato, ker je tisti, ki interpretira stvarnost, um, ta pa je sam po sebi nepopolno orodje zavesti. Um se zelo rad ukvarja s strahom in bolečino, ker se s tem krepi. A vrniva se k bolezni. Ali misliš, da je bolezen samo posledica dvoma v svoje zdravje, oziroma v zdravilne sposobnosti svojega telesa ali še kaj drugega?
Bolezen ima številne vzvode, a v najglobljem bistvu gre za dvom v zdravje. Stvarnik je vsakemu živemu bitju tako kot življenje dal tudi zdravje, a to zdravje se močno ruši tudi zaradi dvoma v njegovo trdnost.
Dvom je zelo zanimiva stvar. Povej mi kaj več o njem.
Dvom je domišljen instrument Stvarnika, ki močno vpliva na igro v tridimenzionalni stvarnosti. Kaj misliš, kako bi delovala svobodna volja, če ne bi bilo izbire? Izbiro pa omogoči - dvom, ki je orodje uma. Uporabljaš ga, dokler ne spoznaš resnice. Resnica pa ni stvar uma temveč notranjega spoznanja. Z umom svojega bistva ne moreš dognati. Ko dosežeš notranje spoznanje, ko začutiš, kdo si, nekateri dvomi preprosto izginejo. Pri občutkih in notranji zaznavi dvoma ni. Če pa um ne bi poznal dvoma, bi človek tudi pri napačnih prepričanjih vztrajal neskončno dolgo in napredka ne bi bilo. Dvom je torej instrument za diferenciranje spoznave na resnične in lažne slike. Ko vse te slike izživiš, na lastni koži izkusiš, kaj je resnično in kaj ne. Takrat dvoma ni več, je le izkušnja. Tako pač deluje um. V resnici je ves duhovni razvoj človeka namenjen le enemu: da odstraniš vse dvome o tem, kdo si. Glavni problem današnjega časa je v tem, da ne verjamemo, da smo del Stvarnika, da imamo...
Že vidim, kam meriš. Tako je prišlo do verižne posledice: ker v splošnem ne verjamemo, da smo del Stvarnika, tudi ne verjamemo, da je zdravje nekaj človeku inherentnega, neodtujljivega, pač pa nekaj, kar si je treba zaslužiti. Čeprav je zdravje nekaj, kaj je vsakomur položeno v zibko, ne more dobro delovati, ker neprestano kopičimo prepričanja, ki delujejo proti njemu.
Tako je. Bolezen sama po sebi ima konkretne razloge, a programi bolezni odlično delujejo prav zato, ker ne verjamemo v svoje zdravje. Dojenčki in majhni otroci skoraj nikoli niso bolni, ker njihova zavest prepričanj o boleznih še ne vsebuje. Bolezen je lahko posledica karmičnih ali dednih vplivov, lahko pa je pogojena tudi s tradicijo, ustaljenimi predstavami ter osebnimi prepričanji. Če ženska verjame, da je rak dojke najpogostejša hujša bolezen žensk in da obstaja precejšen riziko, da zboli, potem je v predstavo o sebi kot žrtvi te bolezni vložila precej energije. Njen um je pripravil program, ki samo čaka, kdaj se bo lahko izvedel. Z vsakim strokovnim preiskovanjem dojk se strah, da se je morda rak že pojavil, povečuje. Vanj in s tem v dvom v svoje zdravje torej vlaga novo in novo energijo. Kaj misliš - je ob tem verjetnost, da zboliš, večja ali manjša?
Jasno, da večja. Zdaj pa bom vprašal drugače: če se zavedam, da je zdravje moja, od Stvarnika zagotovljena temeljna pravica in neizbežno dejstvo - in v to nikakor ne podvomim - bom vedno zdrav?
Če te napade bolezen, bo zaupanje v tvoje zdravje na hudi preizkušnji. A zelo pametno je ohraniti zavest, da se zdravje vedno vrne, ker je to osnovno stanje življenja v tebi. Razen, če niso vmes kaki "višji" razlogi za bolezen, kot sva rekla. Človek je, kot veš, ustvarjen s popolnim telesom. V mladosti deluje skoraj brezhibno, potem pa zaradi dvoma v zdravje to postaja čedalje bolj obremenjeno s tegobami. Različne negativne misli vplivajo na različne organe in tako je pravzaprav način razmišljanja tisti, ki posamezne organe izpostavi pritisku.
No, ob vsem tem pa morava še reči, da bolezen vendarle ni le nekaj absolutno slabega. Za marsikoga je tudi čudovita priložnost za njegov spiritualni razvoj, saj pozornost obrne v pravo smer - k sebi, navznoter. A dvome v svoje zdravje - ko resnično dojameš ozadje mehanizma - lahko preženeš in tako bolezni odvzameš hrano, ki omogoči njeno razbohotenje.
Čakaj. Torej, če si rečem: "Šc, šc, spizdi prehlad, nimaš šans. Večnemu zdravju se ne moreš upirati. Pri meni ne boš dobil hrane". Bo delovalo?
Bolezni boš s tem vzel veter iz jader in s tem zdravljenje olajšal ter skrajšal čas okrevanja. Pri tem moraš še vedeti, kaj je resnični vzrok prehlada - stres, blokiranje grlene čakre - in vzrok odpraviti. Za krepitev zdravja lahko poskrbiš z afirmacijami. Dober način je, da si večkrat na dan, ali pa vsaj takrat, ko začutiš kake znake bolezni, poveš: "Zdravje je moja prirojena pravica, ki mi nikoli ni bila odvzeta. Bolezen je le pojav, ki nima nobene možnosti, da bi se upiral Stvarnikovi volji. Jaz sem božanski, moje telo pa ima vse mehanizme, da zdravje vzdržuje." Ta prepričanja vgnezdi v svojo podzavest in videl boš, kako dobrodejno bo delovalo.
Hej, tole je bilo pa boljše kot pest aspirinov!
Krepko bolje! S tem spoznanjem zdravje lahko zelo močno podpreš. Si lahko predstavljaš bolnega Boga? Ti pa si vendar samo njegova nekoliko pomanjšana kopija.
Stari, preveč fantaziraš! Pa vendar, hvala ti.
Zoran Železnikar
Vir:
www.prisluhni.si
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Bolezen-Zdravila-Pogovor-Dvom
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
