Ta stran je prilagojena za slabovidne, po metodi neskončne vrstice, če želiš članek gledati v običajnem formatu klikni na: 
  http://www.pozitivke.net/article.php/Bolezen-Obzobnih-Tkiv-Higijena-Zadah
  Zdravje dlesni in obzobnih tkiv
  petek,  9. oktober 2009 @ 05:02  CEST
  Uporabnik: Sonce
  Piše: Snežana Zabukovec v novi Vivi www.viva.si
  
Krvavenje ob ščetkanju je opozorilo
Krvavenje iz dlesni ob ščetkanju ali nitkanju,  otečene in napete dlesni, ki so bolj rdeče ali vijolične barve, ter iztekanje  gnoja iz dlesni so prvi jasni opomini, ki kažejo, da imate bolezen obzobnih  tkiv.
  
  Drugi znaki, ki jih  še teže spregledamo, a jih prav tako ne smemo zanemariti, pa so slab zadah,  bolečine pri žvečenju, dlesni, ki so premaknjene navzdol ali navzgor, tako da  se zobje zdijo daljši kot prej, in majavost zob. Predvsem majavost zob in  iztekanje gnoja sta resna znaka, ki kličeta po takojšnjem obisku zobozdravnika.
  Redno čiščenje in obiskovanje  zobozdravnika
  Bolezni obzobnih tkiv  ali parodontalne bolezni nastanejo kot posledica okužbe z bakterijami, ki jim  omogočimo razmnoževanje in zadrževanje na enem mestu. Poglavitni vzrok vnetja  in razgradnje obzobnih tkiv so bakterije v mehkih zobnih oblogah, ki se lepijo  na zobe in dlesni. 
  
  Zaradi sestavin v slini lahko mehke zobne obloge tudi  poapnijo, kar je na zobeh vidno kot zobni kamen, na katerem se zobne obloge  nabirajo še hitreje. Glavna kritična mesta nabiranja mehkih zobnih oblog so  obrobja dlesni, medzobni prostori ter mesta pod mostovi in okrog zobnih  vsadkov. 
  
  Bakterije povzročijo vnetje, ki sprva prizadene dlesen, pozneje pa  tudi preostala obzobna tkiva. V žepkih, ki nastanejo med zobom in dlesnijo, se  lahko nabere še več oblog, kar lahko na koncu povzroči tudi izpad zoba. Zato je  poleg rednih obiskov zobozdravnika pri preprečevanju parodontalne bolezni  ključna tudi pravilna in redna higiena.
  
  Pravilna ustna higiena 
  Zobna ščetka naj ne  bo trda, ampak raje mehka. Običajno ščetka v treh minutah odstrani tiste  obloge, ki jih lahko doseže. Zobozdravniki svetujejo ščetkanje najprej griznih  ploskev zadnjih zob, nato še lične in nebne ploskve zgornjih oziroma lične in  jezične ploskve spodnjih zob. Ščetka naenkrat čisti dva zoba, ki jim odstrani  obloge v 8 do 10 potegih. Zobe čistite od dlesni proti zobu, najbolje z  masažnimi krožnimi gibi, dva- do trikrat na dan.
   
  Poleg ščetkanja pa je obvezen  del pravilne higiene ust tudi nitkanje; to je pri preprečevanju bolezni  obzobnih tkiv, ki jih povzročajo obloge, nujno. Zobe očistite z nitko pred  ščetkanjem. Nitko uvedete v medzobni prostor in pazite, da pri tem ne  poškodujete dlesni. Nitko nato prislonite ob steno zoba in z žagajočimi gibi  drsajte po steni v smeri proti grizni ploskvi. 
  
  Nato nitko znova uvedite v isti  medzobni prostor, v prosti rob dlesni sosednjega zoba, in postopek ponovite na  tem zobu. Na začetku se lahko gledate v ogledalo, da se navadite na gibe. Poleg  zobne nitke lahko uporabljate tudi interdentalno ščetko, ki čisti medzobni  prostor, vendar je treba izbrati pravilno velikost, pri čemer vam lahko pomaga  zobozdravnik. Uporaba ustne vode pa lahko služi kot dodatek za še temeljitejšo  nego.
  
  Gingivitis in parodontalna  bolezen
Če se trde zobne  obloge na zobnih površinah zadržujejo daljši čas, se lahko naše telo nanje  odzove z vnetjem. Zgodnjo stopnjo okužbe te vrste imenujemo gingivitis  (obolenje dlesni), za katerega je značilno vnetje brez bolečine, otekanje  dlesni, rdečica na dlesni in tudi krvavitev. 
Vnetje pa lahko napreduje na  spodaj ležečo kost, kar je prava parodontalna bolezen (vnetje in okužba  obzobnih tkiv). Če se stanje okužbe še poslabša, lahko začne kost izginjati, zob  pa izpade. Zelo pomembno je, da smo na naštete znake pozorni, saj je tudi  zdravljenje lažje in uspešnejše, prej ko je bolezen odkrita.
 
Zdravljenje  sestavljajo profesionalno odstranjevanje zobnih oblog, pozneje pa luščenje in  glajenje zobnih površin, na katerih so se naselile bakterije, in tudi kirurško  zdravljenje, ko je potrebna pomoč specialista parodontologa. Druga bolezen  dlesni – agresivni juvenilni parodontitis – pa se lahko pojavi nenadoma, v  zgodnji mladosti do tridesetega leta, in je genetsko pogojena.
Snežana  Zabukovec
Na čiščenje k specialistu 
Za higieno pri  boleznih dlesni so strokovno usposobljeni posebni specialisti, ustni higieniki.  Ti dobro poskrbijo za zobe in dlesni ter nas tudi naučijo, kako lahko zanje poskrbimo  sami ter kako najbolje očistimo medzobne površine in prostore pod linijo  dlesni.
- Bolezni obzobnih  tkiv so najbolj razširjene kronične bolezni; ima jih več kot 80 odstotkov  ljudi. 
  - Kadilci pogosteje  zbolevajo za boleznimi dlesni kot nekadilci, vendar imajo zaradi vpliva cigaretnega dima manj izraženo  vnetje dlesni, ki tudi manj krvavijo. Toda to še ne pomeni, da bolezni ni.
  
- Nezdravljena  parodontalna bolezen lahko povzroči obolelost drugih organov, npr. srca in  ledvic, okužbe dihal, poslabša sladkorno bolezen ali oslabi imunski sistem,  zmanjša porodno težo novorojenčkov, vpliva na prezgodnji porod …
Vnetje dlesni je  lahko povezano tudi s pomanjkanjem nekaterih hranilnih snovi, predvsem vitamina  A in C, ter nekaterih mineralov in oligomineralov, kot so kalcij, kalij,  natrij, železo in magnezij. Prehrana, ki vsebuje veliko vitamina C, pomaga  ohranjati zdrave dlesni, saj zmanjšuje tveganje za vnetja.
  Komentarji (0)
  www.pozitivke.net