Tu pa tam se zgodi, da mi kaj od prebranega ostane v spominu v tem smislu, da sproži v meni razne miselne odzive.
To pot je je temu vzrok dober članek pod istim naslovom v reviji Jana, kjer debatirata na to temo pater Gržan in Desa Muk, ki je znana po tem, da zna postavljati tudi zelo provokativna vprašanja.
No, eden izmed takih je bil, '' Kajj dela Bog tam gor'' medtem , ko se ljudem na zemlji dogajajo nedopovedljive tragedije in nesreče..
Da, to je res zanmiva dilema in debata.
Moj razmislek na to temo bi šel v naslednji smeri:
Predvsem gre za ljudem ( v glavnem ) za napačno predstavo o Bogu, ki slika Boga , kot nekakšnega naravnost čudodelno non-stop delujočega , kozmičnega SOS telefonista, ki ga lahko kličemo kadarkoli in prosimo za karkoli, v pričakovanju, da bo to tudi storjeno.
In zakaj ne bi?
Ali nam ni bil Bog predstavljen, kot nekakšen neskončno dobrotljiv 'kozmično očka' , ki nam daje in daje v nedogled vse kar potrebujemo in si želimo , če pa se zgodi kakšna nesreča ( osebna ali večja), se pa z vso užaljenostjo , bolečino ali srditostjo že obračamo nanj z obtožujočim vprašanjem : - o Bog, zakaj si mi (nam ) to in to storil ?? Kje je zdaj tvoja dobrotljivost in toliko opevana brezpogojna ljubezen ??!
Ej, dragi moji , tu je sedaj ( po mojem mnenju ) odgovor in tu je 'zanka' :
O brezpogojnosti ljubezni govorimo. Oziroma o božji ljubezni nasploh. Kako jo vidim oz. vidimo ?
Božja modrost in ljubezen do človeka je predvsem v velikanskih razsežnostih razvidna. ( kompletno čudežno delujočeStvarstvo ) , in potem iz te veličine, kot sončni žarki iz sonca tudi v malih in najmanjših stvareh odseva. ( Pomisli : - zakaj pa praktično za vsako bolezen na naši ljubi zemljici zdravilna rožica raste in - ali se tudi v tem 'mini stvorenju' božja ljubezen in skrb za človeka ne
izkazuje ?).
In ta , iz Boga izhajajoči božji žarek je tudi in predvsem človekova duša. Mnogi jo opisujejo kot božjo iskro ali celo kot elektron, ki se iz te božje, duhovne ekzistence poraja in nenehno ustarja nove duše in življenja.
Kajti brez tega duhovnega- božjega elementa nobeno življenje sploh ne bi bilo možno. ( dokaz je mrtvo telo iz katerega se odvoji duša in postane telo le mrtva materija podvržena razkroju in razpadanju. )
Kajti edino Bog je tisti , ki oživlja in razen njega ni drugih virov.
In dalje:- kako je pa potem z božjo pomočjo?
Zamotano vprašanje.
Kako naj bi se Bog, ki 'ima opraviti'z tako velikansko in nezamisljivo razpršenimi problemi celotnega stvarstva, še z osebnim problemom in event. skupinskim trpljenjem človeštva ukvarjal ?
Popolnoma nerazumljivo. Pa vendar se dogaja. Mnogokje, ne ravno povsod a dokazljivo je , da se dogaja. ( npr. čudežne ozdravitve po dr . Erichu Pearlu , in že prej mnogih drugih zdravilcih , o delovanju zdravilnih sil kakor pravijo 'bio polja ' , pravo ime za to pa so božje, od Boga , že zdavnaj ozdravitveno v naše subtilno okolje, vpete delujoče energije, ki jih pa sedaj kot na novo odkrite razglašajo, sicer pa delujejo že od 'pamtiveka'. In tudi to je eden izmed vidikov Božje ljubezni in pomoči človeku , oz človeštvu nasploh.
Res pa je, da je te ozdravitvene energije delujejo izključno na višji , izredno subtilni ravni, kjer delujejo višje frekvence in vibracije kot v običajnem zemeljskem polju, zato je njihovo delovanje in posredovanje možno ( predvsem ) tistim ljudem , ki so se sposobni iz te trde materialnosti dvigniti na višji duhovni nivo, kar vključuje tudi spoštovanje Božjega delovanja nasploh, kar vključuje tudi vero.
In čim bolj se bo človeštvo v tem duhovnem smislu dvigalo ( tj tkzv.duhovna evolucija človeštva), tem bolj bodo tovrstne energije in pomoči ljudem tudi dostopne.
Pa kljub temu ostaja vprašanje: - Komu Božja pomoč-da, in komu ne ?!
To pa je tisto, kar bi lahko imenovali nikoli docela odkrite božje skrivnosti.
Tu pa tam se zgodi, da mi kaj od prebranega ostane v spominu v tem smislu, da sproži v meni razne miselne odzive. 
