Stari kamnosek je zidal kamniti zid, ki je bil še posebej lep zato, ker je bil videti tako naraven. Lastnik posestva, ki je šel na sprehod po svoji zemlji, je opazil, s kakšno pazljivostjo je kamnosek polagal majhne kamne med velike. Stopil je k njemu in rekel:
»Prijatelj, mar vam ne bi šlo delo hitreje od rok, če bi zidali samo z velikimi kamni?«
»O ja, gospod, gotovo,« je odvrnil kamnosek. »Le da jaz zidam zato, da bo lepo in močno in ne zato, da bi hitro opravil.«
Pomislil je za trenutek in pristavil:
»Gospod, tile kamni so kot ljudje. Veliko majhnih je treba, da podprejo in utrdijo nekaj velikih. Če ne bi bilo majhnih, bi veliki ne imeli opore in zid bi se zrušil!«
Zdi se, da je v življenju pogosto enako. Množico majhnih dobrih misli polagamo eno vrh druge in njihova prepletenost ustvari urejeno in dobro uravnovešeno življenje.
Blagoslovi življenja so dostikrat odvisni od ene same malenkosti…
Stari kamnosek je zidal kamniti zid, ki je bil še posebej lep zato, ker je bil videti tako naraven. Lastnik posestva, ki je šel na sprehod po svoji zemlji, je opazil, s kakšno pazljivostjo je kamnosek polagal majhne kamne med velike. Stopil je k njemu in rekel: 
