V pozitivnem smislu je izkušnja potrebna, vendar, moramo spoznati, da na poti moramo opustiti staro, kajti tudi znanje na temelju izkušenj sveta dvojnosti, je tudi lahko ovirajoče, saj lahko na temelju njih vemo mnogo o svetu dvojnosti, o prvobitnem v sebi pa zaradi tega zelo malo, ker se meša z izkušnjami sveta dvojnosti, ter zaradi tega prvobitno v sebi zatajimo.
Torej zavestnost o resnici dvojnega sveta sama po sebi ni rešitev, ampak je rešitev v rojstvu Jezusa torej zavestnost iz resnično izvorne biti.
Res pa je stare izkušnje zmoremo na pravi način opustiti takrat, ko je resnično spoznanje v nas o tem dozorelo in je tudi dovolj močno.
Ko k Jezusu v svetopisemski pripovedi pride bogat mladenič, ter vpraša Jezusa, kaj naj storim, da dosežem večno življenje, in spolnjuje vse od dobrote do ponižnosti, do ljubiti boga nad vse, svojega bližnjega kot samega sebe, se gre za bogastvo na temelju izkušenj, in Jezus mu reče; prodaj vse kar imaš in razdaj ubogim, in potem boš imel zaklad in potem pridi in hodi za menoj.
Z drugimi besedami, spoznal si, kar je bilo potrebno spoznati, zdaj zapusti vsa ta bogastva in pristno sledi izvorni biti.
To ni mišljeno, da bi sledil nekega človeka v njem samem se odpre pot.
Isto pove ta prilika.
Nek človek je kopal po mnogih zemljiščih in nekega dne najde zaklad resnice.
Ko ga je našel je njegova ljubezen bila tako velika, da je prodal vse imetje blišč in sijaj, ter obdržal samo ta zaklad.
Res je da so besede zelo omejene. 
