|
||||||
|
|||||||
Če izhajamo iz dejstva, da je na svetu že okvirno 7.000.000.000 ljudi in če se dalje zavedamo, da nam nihče od preostalih 6.999.999.999 ljudi ni podoben, isti ali enak niti vizualno (če nimamo enojajčnega dvojčka) kaj šele v mislih, čustvih in prepričanjih, potem lahko lažje razumemo, da je naše medsebojno sporazumevanje zelo pomembno, če želimo biti razumljeni in sprejeti, kot bi si želeli.
Poleg neverbalne komunikacije, s katero tudi ogromno povemo in čedalje večje pojavnosti intuicijske ali telepatske komunikacije, imamo seveda verbalno-govorno ali zvokovno komunikacijo o kateri sem se odločila pisati, na podlagi izjave iz Biblije: »In beseda je meso postala in med nami prebivala«.
To ne pomeni, da poznam pravi pomen te izjave, ljudje si to na različne načine razlagamo in interpretiramo. Sama si to razlagam in lahko razumem takole. Če je misel kreacija, je v nadaljevanju beseda manifestacija in je dejanje konkretizacija. Vse skupaj pa materializira našo stvarnost.
"Besede so igle, s katerimi pričvrstimo misli"
Victor Hugo
»Beseda je meso postala« - izražene misli v obliki zvoka/besed, ki smo si jih ljudje izmislili za sporazumevanje z drugimi; »in med nami prebivala« - moč tega zvoka/besed, ki vpliva na naše in medsebojno delovanje in sobivanje.
Beseda je torej na zavedni ali nezavedni ravni kar se posledic tiče, izražena misel in izraženo čustvo, ki prav tako oddaja ustvarjalno energijo – je le druga oblika vibracije.
Ko je beseda že izrečena, jo je težko preklicati v kolikor si premislimo, saj je že odjeknila v prostor. Kakšna je njena ustvarjalna energija pa je odvisno od tega KAJ, NA KAKŠEN NAČIN ter S KAKŠNIM TONOM jo izrečemo. Kakšna je njena ustvarjalna energija je odvisno od naših takratnih ali načrtovanih misli, čustev, nagnjenj in osebnih prepričanj.
"Glas naj bi bil odmev razuma."
Alexander Pope
Kot zelo dobro vemo je beseda lahko resnica ali pa laž, beseda nas lahko zelo razveseli ali močno zaboli, beseda lahko pohvali ali kritizira; lahko potolaži ali vznemiri; lahko pomiri ali razburi; lahko spodbuja ali omalovažuje; lahko nam dvigne ugled ali nam škoduje, lahko poučuje ali zastrašuje, lahko brani ali napada, lahko sproži vojno ali prinese premirje; lahko zaneti prepir ali spravo, lahko začne ali konča ljubezenski odnos ali prijateljstvo; lahko zdravi ali nas naredi bolne, lahko nam prinese napredovanje ali izgubo, lahko prinese uspeh ali poraz itd. itd.
"Plemenit človek preudarno izbira besede in deluje previdno."
Konfucij
Ali smo dovolj pozorni na moč svojih besed? Verjetno premalo oz. se ne zavedamo posledic.
Ali delujemo iz užaljenega, prizadetega, vsemogočnega EGA ali delujemo iz ljubezni, razumevanja, sprejemanja, sočutja? VSE TO JE SAMO NAŠA IZBIRA, v vsakem trenutku, ne glede na okoliščine!
Če sem jaz, če si ti, če je on/ona tisti, ki kreira, zakaj se ne odločimo za sožitje in harmonijo, zakaj se ne odločamo ZA MIR. Na žalost se vojna ne dogaja samo po svetu, vojna se dogaja tudi v naših osebnih svetovih, začne pa se v našem umu.
Kako spodbujati mir, sožitje in harmonijo s pomočjo besed?
1. Tako, da upoštevamo Sokratova cedila, o katerih sem pisala v prejšnjem članku o mislih, in naše besede precejamo skozi cedila dobrote, resnice in pozitivne koristi. Ter tako, da govorimo z drugimi kar se da prijazno in spoštljivo. V primeru, ko za druge, zaradi njihovih nam nesprejemljivih dejanj, nimamo in ne moremo imeti lepe besede, pa rajši molčimo in s tem veliko več odgovorimo.
2. Tako, da ne govorimo drugim o ljudeh, ki jih ni zraven, razen če govorimo o njih dobre in lepe stvari. Torej, ne opravljamo! S tem škodujemo ugledu te osebe.
3. Tako, da se že končno zavemo, da je opravljanje ali kritiziranje druge osebe samo odsev v ogledalu naših lastnih napak ali pomanjkljivosti. Zakaj pa smo toliko boljši od te osebe? Pa smo res?
In kaj sploh je prav in kaj narobe; kaj je slabše in kaj boljše; kaj ima veljavo in kaj ne? Kdo pa to določa? … Samo jaz, ti, on in ona. Torej, imamo moč, da se odločimo za prav v smeri ljubezni, razumevanja, sprejemanja in sočutja.
4. Tako, da na noben način ne širimo negativno mnenje ali laži o ljudeh ali stvareh, če ne poznamo zadev, samo na podlagi splošnega mnenja ali ker vsi tako pravijo, ker smo tako slišali, ker nam je povedal najboljši prijatelj. Vse lepo in prav… je pa še vedno negativno mnenje ali celo laž. Je res potrebno, da to širimo? Torej, dokler se po najboljših močeh ne prepričamo o nam sprejemljivi resnici (resnica je seveda relativna), ne izražajmo svojega mnenja, temveč komentirajmo, da o zadevi premalo vemo ali razumemo.
5. Tako, da se ne jezimo ali omalovažujemo inštitucij, verstev, društev, gibanj ipd,s katerimi načeli ali delovanjem se morda ne strinjamo ali ga celo preziramo. Temu se reče zdrava toleranca in sprejemanje drugačnosti. Isto seveda velja za rasno, spolno in še kakšno drugačnost današnjega sveta, npr. kužki v oblekah. Torej, tolerirajmo in sprejemajmo drugačnost.
6. Tako, da ne kritiziramo in se ne razburjamo glede politike in sistema, v kolikor nimamo konkretnih rešitev in pripomoremo k pozitivni spremembi. Politiko in politike, če se še tako ironično sliši, izberemo vendar mi sami. Najlažje je kritizirati vsevprek, ko nam ni kaj povšeči, a ostajamo pasivni opazovalci. To je kot nek splošen hobi. Super tema za pogovore s sorodniki ob nedeljskem obisku. Ali pa športna evforija… Sama menim, da je sam šport čudovita zadeva. Razburjanje in prerekanje okoli tega in razčlenjevanje igre in rezultatov, pa mi deluje kot da so ljudje lastniki določene ekipe ali posameznika. Ali pa nadaljevanke, resničnosti šovi, talenti,… še ena super tema naših druženj. Še bi lahko naštevala različne teme, ki nas oddaljujejo od pogovorov o nas, naših razmišljanjih, naših občutkih, naših vprašanjih, našem dojemanju stvarnosti vsega, pa ne bom.
Zaradi naše osredotočenosti samo na zunanji svet, postane naše življenje majhno in nepomembno. Torej, živimo svoja življenja, pogovarjajmo se o nas, ne samo o drugih ljudeh in dogodkih.
7. Tako, da se bomo več kvalitetno pogovarjali med seboj in ne samo s 'smartfoni', FB-kom in ostalim tehnikalijam. Od več oseb, ki so to doživeli, sem slišala, da so se ljudje in družine močno povezali za časa preteklo-zimskega žleda na Notranjskem. Kljub veliki nesreči in škodi, so v domačih krogih, brez elektrike, prižgali sveče, se stiskali, igrali karte, se pogovarjali, si pripovedovali smešnice. Izjava moje sodelavke je bila »pravzaprav je bilo prav lepo in romantično«. In znanka je povedala, da sta se oče in sin po nekaj letih, ko sta bila ločena od računalnika in televizije, zopet iskreno pogovarjala… Torej, namenimo več svojega časa človeku in ne 'stroju'.
8. Tako, da bomo bolj odkriti in resnicoljubni. Da se bomo nehali že pretvarjati in prilagajati nečemu, nekemu odnosu, nekemu sistemu, nekim normam, ker se vsi drugi ali ker je to od nekoga 'prav' in seveda, ker je bilo po TeleViziji, ker so tako rekli po radiu, ker je tako pisalo v časopisu. Vklopimo kritično razmišljanje. Bodimo odkriti najprej do sebe in se vprašajmo kaj sploh je resnica. Ne sledimo kot konji s plašnicami, razen če ne sledimo iz čiste ignorance ali 'slepote', ker plašnice prekrivajo prevelik del oči. Torej, bodimo iskreni, govorimo odkrito svoje mnenje, svojo resnico, svoje prepričanje, brez bojazni da smo s tem morda nova tema obrekovanja in zasmehovanja. Ali je to moralno sporno? Mar nismo svobodni?
9. Tako, da se več smejimo, pojemo, žvižgamo, igramo, nekateri chant-amo, mantramo. S takšnimi zvoki tudi ustvarjamo pozitivno vibracijo. Ne pozabimo otroka v sebi, naj nas ne bo sram, ne mislimo, da smo prestari ali celo manj vredni. Komu sploh moramo polagati račune? Bogu? Po mojem razumevanju je ono, ona ali on brez ega, brez sodbe in nas neskončno ljubi in nas sprejema v naši rasti in samo-izpolnitvi. Torej, negujmo razigranost, sproščenost in ravnodušno vedrino in okužimo s tem še druge. To je dovoljeno in zelo priporočljivo!
Namenoma končujem pri devetih 'tako-jih', ker je pač 9 lepo simbolno duhovno število in ker mislim, da je namen pisane besede dosežen. Skupni imenovalec 'tako-jev' je, da z besedami ne prizadenemo nikogar, da ne sodimo, da nam ne bo sojeno, da smo resnicoljubni, da ukrepamo in si prizadevamo postati vsak dan boljši, vsak dan sproti, vsak dan znova.
"Prijazne besede so lahko kratke in preproste, njihov odmev pa je neskončen."
Mati Terezija
Za besede in komunikacijo je v Djotiš vedski astrologiji odgovoren planet Merkur. Zanimivo, da ga v vedski mitologiji pooseblja mlad, razigran, radoveden, duhovit mladenič, princ Budh, ki je vešč primerjanja, razlikovanja, izbiranja, analiziranja, pogajanja, prilagajanja in razumevanja, med vsem drugim kar še predstavlja. Če je v naših astroloških kartah slabše postavljen ali pod slabimi vplivi je lahko špekulativen, žaljiv, lažniv, pretkan, zajedljiv, prevarantski, preračunljiv, nerazumevajoč, nervozen, nepotrpežljiv… Če se v kakšni ali več stvareh prepoznamo, moramo za naše osebno ravnovesje krepiti pozitivne kvalitete, ki poosebljajo to energijo. Njegov dan je sreda, barva zelena, kamen Smaragd, je vladar dveh astroloških znamenj: dvojčka in device.
Želim nam vsem, da se bolj potrudimo manifestirati našo skupno stvarnost z:
- besedami pozitivnih in ustvarjalnih misli;
- besedami pohvale, spodbude, podpore in tolažbe drugim;
- besedami pozitivnih afirmacij zase, za druge, za naravo, za planet;
- besedami zahvale za vse kar smo in kar nismo, za vse kar imamo in kar nimamo;
- besedami razumevanja pojma ljubezni.
Moč besede na lepem primeru:
http://www.youtube.com/watch?v=Hzgzim5m7oU
S svetlobo, ljubeznijo in iz srca,
Mely
Vir: www.mychi.si
Za vrnitev v običajni format kliknite tukaj:
www.pozitivke.net
http://www.pozitivke.net/article.php/Beseda-Meso-Custva-Odnosi
|
|
| Domov |
|
Powered By GeekLog |
